Ameriški film Bombna misija (The Hurt Locker), eden najresnejših kandidatov za oskarje, predstavi delo specialistične vojaške ekipe za uničenje eksplozivnih teles v Iraku. Film je posnet izjemno realistično, na lokacijah v Kuvajtu in Jordaniji, med drugim tudi le nekaj kilometrov proč od meje z Irakom. Večina statistov je iraških beguncev z igralskimi izkušnjami (in bržkone tudi vojnimi), režiserka Kathryn Bigelow pa je poskrbela, da je tudi igralska in snemalna ekipa občutila okolje, saj med snemanjem nihče izmed zaposlenih ni bil upravičen do luksuza, denimo klime. In čeprav je scenarist lahko pisal v svoji pisarni v New Yorku, je pred tem preživel več tednov kot integriran novinar v ekipi za odstranjevanje eksploziva.

Medtem ko v filmu lahko vidimo kako se tovrstni vojaški specialisti obnesejo pri svojem delu, pa si sedaj oglejmo kaj je potrebno, da lahko človek sploh postane član takšne ekipe. Dva izmed trojice, ki jih spremljamo v filmu, sta nekdanja pripadnika elitnih enot, eden je pri vojaški izvidnici, drugi pa pri pehotni enoti Rangerji. Za tako pomembne naloge kot je uničevanje eksploziva brez nepotrebnega ogrožanja življenj in infrastrukture, so potrebne izdatne vojaške izkušnje in urjenje. V vseh sodobnih vojnah, od 1. svetovne vojne naprej, je psihološka priprava vojaka ključnega pomena, saj so v 2. svetovni vojni žrtve zaradi psihičnih težav predstavljale kar četrtino vseh žrtev med vojaki. Tako med tovrstne elitne vojaške enote sprejmejo le vojake, ki izkažejo nadpovprečno stopnjo inteligence, samokontrole, neusmiljenja in odpornosti na fizične napore in bolečine. V nasprotnem primeru lahko vojak pod stresom postane žrtev psiholoških in psihosomatskih težav kot so agresivnost, tesnoba, apatija, spremembe telesne temperature, težave z mehurjem, utrujenostjo, motnje prehranjevanja, depresija, pomanjkanje koncentracije, motnje govora, tresavica ali celo zapade v katatonično stanje. Elitne enote za to uporabljajo urjenje, ki se imenuje odpornost na bitko (battle-proofing) in pomeni ustvarjanje pogojev na poligonu, ki so čim bolj podobni dejanskim v bitki. A uničenje eksplozivnega telesa sredi stanovanjskega predela mesta, kjer je vsakdo lahko sovražnik ali pa potencialna nedolžna žrtev in kjer skorajda nihče ne ceni tega, da izvajaš eno izmed najbolj nevarnih opravil na svetu, je situacija za katero se ni mogoče izuriti. In Bombna misija je film o takšnih situacijah.

Odlomki iz Bombne misije:

Prvič objavljeno v Vikend magazinu februarja 2010.

PS: Veliko materiala za ta prispevek sem nabral ob prevajanju knjige Tehnike vzdržljivosti (knjiga je nekje na drugi polovici strani), ki je izšla pri založbi Defensor.