Režija: Stephen Daldry

Igrajo: Kate Winslet, David Kross, Ralph Fiennes, Jeanette Hain

V svojem otvoritvenem performansu na podelitvi oskarjev je Hugh Jackman Bralca opisal s stavkom, da filma pravzaprav ni utegnil pogledati, ker je predolgo sestavljal sceno za Batmana. Kar je bila pravzaprav dobra odločitev, saj zgodbe Bralca ne bi bilo mogoče prikazati v komični pevsko-plesni postavitvi, poleg tega pa filma res ni videlo kaj dosti ljudi. Za to obstaja dober razlog. Zgodba filma o ljubezenskem razmerju najstnika in odrasle ženske, za katero se izkaže, da je bila paznica v Auschwitzu in je za to tudi obsojena, ni ravno tematika, ki bi pritegnila gledalce. Hkrati je “težava” filma tudi vesten in pristen odnos do romana Bernharda Schlinka, ki ga prevzame britanski režiser Stephen Daldry (Ure do večnosti, Billy Elliot). Tako se film vplete v realistični, nič kaj olepšani ali olajšani prikaz dogodkov in občutkov krivde, ki jih prežemajo. Ti občutki v prvi vrsti pripadajo glavnemu junaku Michaelu, ker je sploh imel razmerje s Hanno in ker ji nato ni pomagal na sojenju, v ozadju pa so še občutki krivde nemškega naroda zaradi druge svetovne vojne in grozot, ki so se v njej zgodile. Moreč občutek nemoči in bega pred krivdo je tako vseprisoten. In prikazati kaj takega na filmu je mojstrovina, ki jo gre pripisati predvsem režiserju Daldryju in Kate Winslett ter Davidu Krossu v glavnih vlogah. Hkrati pa zaradi tega film zahteva od gledalcev precej več potrpežljivosti in čustvene vpletenosti kot je je večina pripravljena dati.

Ocena: 5 od 5

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu marca 2009