Dno kariere Ala Pacina. Ocena: 1. Komedija.

Režija: Dennis Dugan

Igrajo: Adam Sandler, Al Pacino, Katie Holmes, Elodie Tougne, Rohan Chand, Eugenio Derbez, David Spade, Nick Swardson

Adam Sandler poleg glavnega junaka Jacka igra tudi njegovo sestro dvojčico Jill. To morda ni Sandlerjeva najslabša ideja za film, a liki, ki niso niti približno tako smešni, kot so žalostni, namigujejo, da je tako. Čeprav se zdi, da huje ne more biti, gre vse le še navzdol, ko se v Jill zaljubi Al Pacino, ki ga igra Al Pacino. Da, sam Boter osebno, ki se v filmu ponižuje še bolj kot Sandler, Katie Holmes, Johnny Depp in John McEnroe. Da, tudi oni so zatavali v ta film. Kako? Šli so na počitnice. (več …)

Hollywoodski pogled na rasizem. Ocena: 4. Zgodovinska drama. Na sporedu v Koloseju in Planetu Tuš.

Režija: Tate Taylor.

Igrajo: Emma Stone, Viola Davis, Octavia Spencer, Bryce Dallas Howard, Jessica Chastain, Allison Janney, Sissy Spacek, Mike Vogel, Chris Lowell.

Filmi, ki se ukvarjajo z rasizmom, lahko že z malo zgrešeno obravnavo te občutljive teme hitro tudi sami delujejo rasistični. Zaradi dinamičnosti družbenih odnosov do rasizma se pogosto zgodi, da film, ki je bil najprej sprejet kot protirasističen, z leti pridobi stigmo rasizma. Zgovoren primer je film Šofer gospodične Daisy (Driving Miss Daisy), oskarjevec izpred 22 let, ki danes velja za enega bolj očitnih primerov prikaza pokroviteljskega odnosa v dobri luči in izogibanja realizmu.

(več …)

Ponos srbske kulturne industrije. Ocena: 5. Politična komična drama.

Režija: Srdjan Dragojević.

Igrajo: Nikola Kojo, Miloš Samolov, Hristina Popović, Goran Jevtić, Goran Navojec, Dejan Aćimović, Toni Mihajlovski, Nataša Marković.

Film Lepe vasi lepo gorijo je pred 15 leti, le nekaj mesecev po daytonskem sporazumu, ostro zadel v srčiko problemov razpada Jugoslavije in morije, ki je sledila. Naslednji film režiserja in scenarista Srdjana Dragojevića, Rane, je čez dve leti prikazal neperspektivnost generacije, rojene po smrti Tita, z novim filmom Parada pa Dragojević znova razgalja srbsko in balkansko družbo. Glavni junak Limun (Nikola Kojo) je veteran srbskih vojn in bivši kriminalec, ki zdaj vodi šolo za judo in varnostno službo. Njegova mlajša zaročenka zahteva uglajeno poroko, ki pa jo lahko dobi zgolj z zaščito Parade ponosa. Ko se njegovi sodelavci uprejo, se poda na pot po svojih nekdanjih bojiščih, po pomoč svojih nekdanjih zaveznikov, ki jih je pridobil na takrat sovražnih straneh. (več …)

Inteligentno, odbito in predvsem zabavno. Ocena: 4. Muzikal. Na sporedu v Koloseju in Planetu Tuš.

Režija: James Bobin.

Igrajo: Amy Adams, Jason Segel, Rashida Jones, Chris Cooper, Steve Whitmire, Eric Jacobson, Selena Gomez, Emily Blunt, John Krasinski, Zach Galifianakis, Jack Black.  103 minute.

Ob ogledu Muppetkov prideta na misel citata likov iz povsem drugačnih filmov: Billa iz Tarantinovega Ubila bom Billa (“Saj veš, da sem človek stare šole.”) in Lennyja Cola iz Ritchiejevega Rokenrolerja (“Ni je čez staro šolo in jaz sem ravnatelj!“). Tako kot avtorja teh postmodernističnih akcijskih trilerjev, sta tudi scenarista Mupppetkov Jason Segel in Nicholas Stoller obsedena s predelavo starih vzorcev, hkrati pa nam njun novi izdelek pusti povsem enak občutek kot matrica stare šole. Tako so Muppetki v tem filmu dobri stari Muppetki, kot se jih spomnimo iz sedemdesetih in osemdesetih, a prepričljivo prestavljeni v novo tisočletje. Format je muzikal, ki je, podobno kot sami Muppetki, pogosto samoreferenčen. Glasbene točke so odlično izvedene, največje presenečenje pa je odlična hip hop točka oskarjevca Chrisa Cooperja. (več …)

Odlična satira moškega šovinizma. Ocena: 4. Satira. Na sporedu v Kinodvoru in Art kino mreži.

Režija: François Ozon.

Igrajo: Catherine Deneuve, Gérard Depardieu, Fabrice Luchini, Karin Viard, Judith Godrèche, Jérémie Renier.

Naslovno gospodinjo Suzanne igra Catherine Deneuve, ženska, ki je v šestdesetih (in še krepko kasneje) poosebljala izraz “seks bomba” (no, poleg Brigitte Bardot, Marilyn Monroe, Jane Fonda in še koga). V tem filmu, v drugi polovici svojih šestdesetih, igra nekdanjo trofejno ženo, zdaj neljubljeno gospodinjo direktorja tovarne. Svoje prazno življenje zapolnjuje tako, da vsako jutro teče oblečena v kričeče rdečo trenirko, piše srednješolsko poezijo o naravi in z nasmehom na ustih prenaša moža in odrasle otroke, ko ji prijazno razlagajo, da ni nič vredna. Kot nekakšna francoska Shirley Valentine. A ko moža med stavko zadene kap, prevzame vodenje tovarne in ga v tem tudi krepko prekaša. V čem vse je še lahko boljša od moških in njihovih pričakovanj? (več …)

Konec sveta je blizu – a prej si oglejte še te filme

Zadnja leta so v modi filmska nadaljevanja, predelave starejših uspešnic in priredbe knjig ter stripov. Tako v preteklih petih letih med desetimi globalno najuspešnejšimi filmi ni niti ducat filmov temeljil na izvirnih zgodbah. Če so v 2011 nadaljevanja še bila podobna prejšnjemu delu, lahko letos pričakujemo spremembe.

Potenciranje

The Dark Knight Rises (26.7.), sklepni del Nolanove trilogije o Batmanu, naj bi bil še bolj temačen kakor Vitez teme, s kopico zvezdnikov iz Izvora. Studio Marvel bo po treh letih “rajcanja” prikazal, kako se obnese ekipa superjunakov, saj so Maščevalci (3.5.) v režiji Jossa Whedona nadaljevanje Iron Mana, Hulka, Thora in Stotnika Amerike. Novi Bond z naslovom Skyfall v režiji oskarjevca Sama Mendesa pa obljublja manj akcije in več umetniške vrednosti.

The Dark Knight Rises

Napovednika: The Dark Knight Rises, Maščevalci (The Avengers)
(več …)

Po čem si bomo zapomnili filme iz 2011? Morda po nadaljevanju uspešnega izžemanja nostalgije osemdesetih, nenehnih vesoljskih napadih Zemlje, navdušenju širših množic nad vizualno osupljivi umetniškimi filmi, in po tem, da so kriminalke samo še na televiziji, da sinhronizacija lahko deluje naravno tudi pri igrano-animiranih filmih in da je slovenski film zakon.

Dobro leto za nas

Čeprav ni bilo povsem opazno, je 2011 dobro leto za slovensko kinematografijo. V začetku leta nas je še spremljal neverjetni uspeh Gremo mi po svoje, ki je še letos v kinematografe pritegnil prek 40 tisoč gledalcev. V jesen nas je popeljala Pevčeva všečna romanca Lahko noč, gospodična, Andrej Košak in Miran Zupanič pa sta se, eden bolje kakor drug, lotila kritike posttranzicijskega kapitalizma s filmoma Stanje šoka in Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine. Vojko Anzeljc je presenetil z igrano-dokumentarnim alpinističnim filmom Sfinga, ki je prinesel ene najbolj spektakularnih posnetkov, ujetih v slovensko filmsko kamero, a nikakor ne gre prezreti antologijskega filma Borisa Petkoviča V letu hip hopa in naturalistične belgijske koprodukcije Damjanova soba Jasne Krajinovič. No, oba filma so zasenčile Pevčeve Aleksandrinke, izjemen dokument skoraj prezrtega časa, in film, ki je s preprosto predstavitvijo pogosto tragičnih zgodb predrl oklep tudi največjih cinikov. In potem je tukaj še Burgerjev Circus Fantasticus, nedvomno tehnično najboljši slovenski film, ki bi se lahko znašel tudi v zaključnem boju za oskarja, če ga slovenske institucije ne bi “pozabile” prijaviti.

Novi obrazi

Zmagovite rdečelaske

Emma Stone, Jessica Chastain, Christina Hendricks niso nova imena, a so letos doživele veličasten preboj. (več …)

Polno akcije, ravno dovolj humorja. Ocena 4 od 5. Akcijski triler. Na sporedu v Koloseju, Planetu Tuš in Party Maxu.

Režija: Brad Bird

Igrajo: Tom Cruise, Jeremy Renner, Simon Pegg, Paula Patton, Michael Nyqvist, Miraj Grbić, Josh Holloway, Léa Seydoux, Tom Wilkinson

Če je Bournov ultimat dokaz uspešne akcijske trilogije, je Protokol duh dokaz, da je mogoče ustvariti uspešen četrti del, če se ustvarjalci odločijo za dovolj svež pristop. Za svežino v Misiji: Nemogoče so tokrat odgovorni režiser Brad Bird s samosvojim vizualnim pristopom, scenarista Josh Appelbaum in André Nemec (serija Alias), ki sta v zgodbo dolila humorja, in predvsem Tom Cruise, ki se je odločil prepustiti dovolj akcije soigralcem. (več …)

Nova romantična klasika. Ocena 5 od 5. Romantična komedija. Na sporedu v Koloseju in Planetu Tuš.

Režija: Mitja Okorn

Igrajo: Maciej Stuhr, Roma Gasiorowska, Pawel Malaszyński, Tomasz Karolak, Piotr Adamczyk, Agnieszka Dygant, Wojciech Malajkat, Agnieszka Wagner, Katarzyna Zielińska, Katarzyna Bujakiewicz, Beata Tyszkiewicz

Ljudje doživljamo praznike vsak po svoje. Nekateri delajo. Drugi kličejo na radio in razlagajo o pomanjkanju ljubezni. Tretji utapljajo osamljenost v hedonizmu. Četrti se odločijo z iskanjem novega začetka osamljenosti narediti konec. Nekateri pa želijo le nadaljevati po ustaljenih tirnicah. A vsakdo ima svojo zgodbo in v tej romantični komediji vsakogar čaka srečen konec. (več …)

“Animacija ni žanr! Vestern je žanr! Animacija je umetnostna zvrst in je lahko kateri koli žanr, kriminalka, grozljivka, film za odrasle ali pravljica za otroke. Ampak ni nujno samo ena stvar. In ko me bo kdo naslednjič vprašal, kako je delati v animacijskem žanru, ga bom udaril!”

Zgornji citat Brada Birda, režiserja Neverjetnih, Ratatouilla in Misije: Nemogoče – protokol duh, nazorno opiše njegov odnos do animacije in podob, ki jih pričara na platno. Njegov kolega iz animacijskega studija Pixar Andrew Stanton, režiser filmov Življenje žuželk in WALL-E, prihodnje leto bo predstavil tudi svoj prvi igrani film John Carter, je podobnega mnenja: “Zmeraj nas je spravljalo ob živce, da so ljudje videli računalniško animacijo kot žanr in ne kot nov medij za pripovedovanje zgodb.” Stanton in Bird sta dobila delo pri Pixarju, kjer sta svoje vizije lahko tudi uresničila, a vsi animatorji nimajo te sreče. Tim Burton, režiser uspešnic, kot so Ed Wood, Batman, Mars napada! in Alica v Čudežni deželi, je podobno kot Stanton, Bird in večina zaposlenih v Pixarju študiral na univerzi California Institute of the Arts ter začel kariero kot animator pri Disneyju. Kmalu je ugotovil, da njegove vizije niso združljive s pričakovanji Disneyja, in se raje lotil snemanja igranih filmov. Ti so vizualno res posebni in drugačni. (več …)