Inteligentno, odbito in predvsem zabavno. Ocena: 4. Muzikal. Na sporedu v Koloseju in Planetu Tuš.

Režija: James Bobin.

Igrajo: Amy Adams, Jason Segel, Rashida Jones, Chris Cooper, Steve Whitmire, Eric Jacobson, Selena Gomez, Emily Blunt, John Krasinski, Zach Galifianakis, Jack Black.  103 minute.

Ob ogledu Muppetkov prideta na misel citata likov iz povsem drugačnih filmov: Billa iz Tarantinovega Ubila bom Billa (“Saj veš, da sem človek stare šole.”) in Lennyja Cola iz Ritchiejevega Rokenrolerja (“Ni je čez staro šolo in jaz sem ravnatelj!“). Tako kot avtorja teh postmodernističnih akcijskih trilerjev, sta tudi scenarista Mupppetkov Jason Segel in Nicholas Stoller obsedena s predelavo starih vzorcev, hkrati pa nam njun novi izdelek pusti povsem enak občutek kot matrica stare šole. Tako so Muppetki v tem filmu dobri stari Muppetki, kot se jih spomnimo iz sedemdesetih in osemdesetih, a prepričljivo prestavljeni v novo tisočletje. Format je muzikal, ki je, podobno kot sami Muppetki, pogosto samoreferenčen. Glasbene točke so odlično izvedene, največje presenečenje pa je odlična hip hop točka oskarjevca Chrisa Cooperja. (več …)

Po čem si bomo zapomnili filme iz 2011? Morda po nadaljevanju uspešnega izžemanja nostalgije osemdesetih, nenehnih vesoljskih napadih Zemlje, navdušenju širših množic nad vizualno osupljivi umetniškimi filmi, in po tem, da so kriminalke samo še na televiziji, da sinhronizacija lahko deluje naravno tudi pri igrano-animiranih filmih in da je slovenski film zakon.

Dobro leto za nas

Čeprav ni bilo povsem opazno, je 2011 dobro leto za slovensko kinematografijo. V začetku leta nas je še spremljal neverjetni uspeh Gremo mi po svoje, ki je še letos v kinematografe pritegnil prek 40 tisoč gledalcev. V jesen nas je popeljala Pevčeva všečna romanca Lahko noč, gospodična, Andrej Košak in Miran Zupanič pa sta se, eden bolje kakor drug, lotila kritike posttranzicijskega kapitalizma s filmoma Stanje šoka in Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine. Vojko Anzeljc je presenetil z igrano-dokumentarnim alpinističnim filmom Sfinga, ki je prinesel ene najbolj spektakularnih posnetkov, ujetih v slovensko filmsko kamero, a nikakor ne gre prezreti antologijskega filma Borisa Petkoviča V letu hip hopa in naturalistične belgijske koprodukcije Damjanova soba Jasne Krajinovič. No, oba filma so zasenčile Pevčeve Aleksandrinke, izjemen dokument skoraj prezrtega časa, in film, ki je s preprosto predstavitvijo pogosto tragičnih zgodb predrl oklep tudi največjih cinikov. In potem je tukaj še Burgerjev Circus Fantasticus, nedvomno tehnično najboljši slovenski film, ki bi se lahko znašel tudi v zaključnem boju za oskarja, če ga slovenske institucije ne bi “pozabile” prijaviti.

Novi obrazi

Zmagovite rdečelaske

Emma Stone, Jessica Chastain, Christina Hendricks niso nova imena, a so letos doživele veličasten preboj. (več …)

Prvi kandidat za najslabši film leta. Ocena 1 od 5. Muzikal.

Režija: Steve Antin

Igrajo: Christina Aguilera, Cher, Eric Dane, Cam Gigandet, Julianne Hough, Alan Cumming, Kristen Bell, Stanley Tucci

Pri strogo žanrskih filmih si ustvarjalci včasih lahko privoščijo preskočiti določene sicer ključne filmske elemente, denimo zgodbo. Precej posrečena primera iz lanskega leta sta Mačeta, ki eksploitacijsko zgodbo stopnjuje do skorajda nadnaravnih okoliščin, in Odpleši svoje sanje v 3D, kjer so drobci zgodbe le okvir za plesne točke. (več …)