Konec sveta je blizu – a prej si oglejte še te filme

Zadnja leta so v modi filmska nadaljevanja, predelave starejših uspešnic in priredbe knjig ter stripov. Tako v preteklih petih letih med desetimi globalno najuspešnejšimi filmi ni niti ducat filmov temeljil na izvirnih zgodbah. Če so v 2011 nadaljevanja še bila podobna prejšnjemu delu, lahko letos pričakujemo spremembe.

Potenciranje

The Dark Knight Rises (26.7.), sklepni del Nolanove trilogije o Batmanu, naj bi bil še bolj temačen kakor Vitez teme, s kopico zvezdnikov iz Izvora. Studio Marvel bo po treh letih “rajcanja” prikazal, kako se obnese ekipa superjunakov, saj so Maščevalci (3.5.) v režiji Jossa Whedona nadaljevanje Iron Mana, Hulka, Thora in Stotnika Amerike. Novi Bond z naslovom Skyfall v režiji oskarjevca Sama Mendesa pa obljublja manj akcije in več umetniške vrednosti.

The Dark Knight Rises

Napovednika: The Dark Knight Rises, Maščevalci (The Avengers)
(več …)

Po čem si bomo zapomnili filme iz 2011? Morda po nadaljevanju uspešnega izžemanja nostalgije osemdesetih, nenehnih vesoljskih napadih Zemlje, navdušenju širših množic nad vizualno osupljivi umetniškimi filmi, in po tem, da so kriminalke samo še na televiziji, da sinhronizacija lahko deluje naravno tudi pri igrano-animiranih filmih in da je slovenski film zakon.

Dobro leto za nas

Čeprav ni bilo povsem opazno, je 2011 dobro leto za slovensko kinematografijo. V začetku leta nas je še spremljal neverjetni uspeh Gremo mi po svoje, ki je še letos v kinematografe pritegnil prek 40 tisoč gledalcev. V jesen nas je popeljala Pevčeva všečna romanca Lahko noč, gospodična, Andrej Košak in Miran Zupanič pa sta se, eden bolje kakor drug, lotila kritike posttranzicijskega kapitalizma s filmoma Stanje šoka in Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine. Vojko Anzeljc je presenetil z igrano-dokumentarnim alpinističnim filmom Sfinga, ki je prinesel ene najbolj spektakularnih posnetkov, ujetih v slovensko filmsko kamero, a nikakor ne gre prezreti antologijskega filma Borisa Petkoviča V letu hip hopa in naturalistične belgijske koprodukcije Damjanova soba Jasne Krajinovič. No, oba filma so zasenčile Pevčeve Aleksandrinke, izjemen dokument skoraj prezrtega časa, in film, ki je s preprosto predstavitvijo pogosto tragičnih zgodb predrl oklep tudi največjih cinikov. In potem je tukaj še Burgerjev Circus Fantasticus, nedvomno tehnično najboljši slovenski film, ki bi se lahko znašel tudi v zaključnem boju za oskarja, če ga slovenske institucije ne bi “pozabile” prijaviti.

Novi obrazi

Zmagovite rdečelaske

Emma Stone, Jessica Chastain, Christina Hendricks niso nova imena, a so letos doživele veličasten preboj. (več …)

Ljubljanski mednarodni filmski festival  gledalcem vsako leto ponudi izbor najboljših filmov s vsega sveta. Letos smo se ga odločili predstaviti prav s te mednarodne perspektive in izpostaviti filme glede na njihov izvor.

Slovenija

Izlet, režija: Nejc Gazvoda

Po petih vesnah na Festivalu slovenskega filma se režijski prvenec mladega pisatelja Nejca Gazvode poteguje tudi za nagrado na Liffu. Zgodba prikaže potovanje treh mladih prijateljev v ključnem obdobju njihovih življenj.

(več …)

Kino na prostem je mogoče postaviti na mnogo lokacij, a le redke so tako primerne kot je dvorišče Ljubljanskega gradu. Tudi letos je Kinodvor tam pripravil skoraj mesec večerov s samimi odličnimi filmskimi doživetji.

Čeprav Film pod zvezdami organizira Kinodvor, kjer so doma umetniški avtorski filmi, pa letni kino cilja na pravo razmerje tovrstnega programa in velikih uspešnic. Podobno kot Kinodvorova serija nedeljskih filmov “za zamudnike“. Tako se bo našel prostor za festivalske filme, kot so Tam nekje (Somewhere) Sofie Coppole, Še eno leto (Another Year) Mika Leigha in Circus Fantasticus Janeza Burgerja, pa tudi za hollywoodske spektakle, kot so Izvor (Inception) Chrisa Nolana, Upokojeni, oboroženi, nevarni (RED) z Brucom Willisom in Morganom Freemanom v glavnih vlogah in črna komedija Huda učiteljica (Bad Teacher) s Cameron Diaz, ki bo 20. avgusta kot Vikendova predpremiera tudi sklenila zvezdni kino. (več …)

Filmi odražajo duh časa, cajtgajst, in pogosto se zgodi, da hkrati nastaja več filmov s podobnimi temami. O tem sem že pisal pri članku o nenadni poplavi vesoljskih filmov, vendar to očitno ni vse. Ravno sinoči sem se spravil gledati nove napovednike in odkril sledeče povezave. Začnimo melanholično:

(več …)

Tisti, ki radi zahajate v kino, si boste letos zagotovo ogledali vsaj en film z vesoljci. Ne, nismo začeli napovedovati prihodnosti (pa tudi vesoljci nam niso povedali), ampak izogniti se filmom o vesoljcih bo v prihodnjih mesecih težko.

Filmi so pogosto odraz časa v katerem nastajajo in pri žanrskih filmih so pošasti in drugi motivi običajno simbol za neko družbeno stvarnost – na primer zombiji v Zori živih mrtvecev (Dawn of the Dead) predstavljajo potrošnike. A pri takšni poplavi filmov o vesoljcih kot smo ji priča letos, bi se morda morali vprašati, ali nam Hollywood morda želi sporočiti kaj bolj neposrednega? Morda so vesoljci že parkirani na Luni? Morda so že med nami? Ali pa je vse samo naključje. Tudi predlani priljubljena tema vstaje robotov (Transformerji, Terminator, G-Force, Shorts) se še ni zgodila. Zaenkrat. (več …)

Trenutno sta na sporedu naših kinematografov dva vesterna, Pravi pogum in Rango, kar je dva več, kot je v zadnjih letih običajno. Filmi z močnimi elementi vesterna, ki bodo letos še sledili, so tudi ZF akcijska pustolovščina Kavboji in vesoljci (Cowboys & Aliens), postapokaliptičen triler Duhovnik (Priest), peti del Hitrih in drznih, Hitri S5 (Fast Five) in srednjeveška komedija Vitez in sitnež (Your Highness). Če v enačbo dodamo še filme, kot sta Gora Brokeback (Brokeback Mountain) in Serenity, ali serijo romanov The Dark Tower pisatelja Stephena Kinga, opazimo, da je vestern precej eklektična kategorija. (več …)

Slab teden nas še loči od podelitve oskarjev in v tem času bomo na Filmosferi predstavili nekatere obetajoče kandidate. Tako si že lahko preberete Kako je nastal Kraljev govor s predstavitvami glavnih avtorjev, prispevek o Darrenu Aronofskem in Črnem labodu ter kako bi bilo videti Socialno omrežje, če bi ga režiral Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka. A najprej si oglejte predstavitveni video Natalie Portman iz leta 2006 v katerem razloži kako poteka njeno življenje.

Natalie Portman Uncensored Rap

Desetletje z baletom

Željo, da bi posnel film o baletu, je režiser Darren Aronofsky dobil že v času študija, ko je njegova sestra študirala ples, a to je bila zgolj ideja. Zgodba se je pojavila kasneje, ko mu je v roke prišel scenarij o pripravah gledališke predstave in paranojo glavnega igralca pred njegovim dvojnikom. Pisalo se je leto 2000 in Aronofsky je ravno zaključil s snemanjem Rekvijema za sanje, med kritiki in gledalci izjemno pozitivno sprejeto dramo na temo odvisnosti. Idejo, da bi zgodbo o pripravah predstave in paranoji združil z baletom, natančneje z zgodbo Labodjega jezera, je Aronofsky predstavil še ne dvajsetletni študentki psihologije Natalie Portman, ki je takrat ravno žela svetovno slavo z glavno žensko vlogo v trilogiji predzgodb Vojne zvezd. (več …)

Francoski filmar in dobitnik oskarja za scenarij za Večno sonce brezmadežnega uma, je začel kariero z videospoti za svojo rock skupino Oui Oui. Videospote je opazila Björk, ki je Gondryja povabila k sodelovanju in nenadoma so ga vsi poznali po njenem izjemnem prvencu za pesem Human Behaviour.Sledila je cela vrsta vizualno izjemnih videospotov in televizijskih oglasov. Med drugim je avtor Levi’sovega oglasa Lekarna (Drugstore), ki slovi kot najbolj nagrajena oglas vseh časov. V oglasu za Smirnoff pa je prvič uspel posneti učinek t.i. bullet time, v katerem se čas upočasni do te mere, da se vidijo streli, ki švigajo skozi zrak. Leto kasneje sta brata Wachowski ta učinek dodobra izkoristila v Matrici. (več …)