Zadnja leta so v modi filmska nadaljevanja, predelave starejših uspešnic in priredbe knjig ter stripov. Tako v preteklih petih letih med desetimi globalno najuspešnejšimi filmi ni niti ducat filmov temeljil na izvirnih zgodbah. Če so v 2011 nadaljevanja še bila podobna prejšnjemu delu, lahko letos pričakujemo spremembe.

Potenciranje

The Dark Knight Rises (26.7.), sklepni del Nolanove trilogije o Batmanu, naj bi bil še bolj temačen kakor Vitez teme, s kopico zvezdnikov iz Izvora. Studio Marvel bo po treh letih “rajcanja” prikazal, kako se obnese ekipa superjunakov, saj so Maščevalci (3.5.) v režiji Jossa Whedona nadaljevanje Iron Mana, Hulka, Thora in Stotnika Amerike. Novi Bond z naslovom Skyfall v režiji oskarjevca Sama Mendesa pa obljublja manj akcije in več umetniške vrednosti.

The Dark Knight Rises

Napovednika: The Dark Knight Rises, Maščevalci (The Avengers)

Pravljično

Letos si bomo pravljico o Sneguljčici ogledali kar dvakrat. Marca bo na sporedu Mirror Mirror v režiji Tarsema Singha z Julijo Roberts v vlogi mačehe, konec maja pa še Snow White and the Huntsman, v katerem bo Sneguljčico (Kristen Stewart) pred mačeho (Charlize Theron) branil kar Thor (Chris Hemsworth). Še pred Sneguljčicama se bosta proti čarovnicam borila Jeremy Renner in Gemma Arterton kot Janko in Metka v Hansel and Gretel: Witch Hunters, poleti pa pride priredba pravljica Jakec in čarobni fižolček (v 3D) v režiji Bryana Singerja (Možje X, Osumljenih pet).

Mirror, Mirror

Napovedniki: Mirror, Mirror, Snow White and the Huntsman, Jack the Giant Killer

Lincoln

Poleg dveh Sneguljčic si bomo lahko ogledali tudi dva filma o ameriškemu predsedniku Lincolnu. Decembra ali v začetku 2013 veličastno biografijo v režiji Stevena Spielberga z Danielom Day-Lewisom v glavni vlogi, julija pa akcijsko srhljivko v režiji Timurja Bekmambetova Abraham Lincoln: Lovec na vampirje.

Abraham Lincoln: Lovec na vampirje

Popolna prenova

Trilogija o Spider-manu pod taktirko Sama Raimija je bila finančno uspešna, a so se v duhu zniževanja stroškov odločili za prenovo. Režijo je prevzel Marc Webb, ki je doslej režiral zgolj eno (inovativno) romantično komedijo (500 dni s Summer) in poiskal novega Spider-mana v podobi Andrewa Garfielda (Socialno omrežje). V kinih 5. julija.

The Amazing Spider-Man

Povsem nova scena nas čaka tudi v The Bourne Legacy (avgust), saj v filmu ne bo Matta Damona niti Jasona Bourna. Režijo je prevzel Tony Gilroy, scenarist prejšnjih dveh filmov, v glavnih vlogah bodo Jeremy Renner, Edward Norton in Rachel Weisz, dogajanje pa bo postavljeno v isto vohunsko okolje.

The Bourne Legacy

Seveda pa bo najbolj “prenovljen” film Prometej (7.6.), nekakšna predzgodba Osmega potnika, v režiji Ridleyja Scotta, avtorja kultnega prvega filma.

Prometej

Napovednika: The Amazing Spider-Man, Prometej (Prometheus)

Čisti od**k

Tako G.I. Joe: Vzpon Kobre kot Nevidni jezdec nista bila ravno uspešna, zato so se producenti odločili za spremembe. Pri Nevidnem jezdecu (16.2) bo v glavni vlogi znova Nicolas Cage, režijo pa sta prevzela Mark Neveldine in Brian Taylor (Crank), dva od najbolj odbitih režiserjev v Hollywoodu. Za drugi del G.I. Joe (28.6.) je režiserski stolček zasedel Jon M. Chu (Odpleši svoje sanje 2 in 3), tako se nam obetajo neumne fraze (“Premaknimo se! Svet se ne bo rešil sam!”) in bojne koreografije, ki so bliže plesnim.

Ghost Rider: Spirit of Vengeance

In še najbolj odbita priredba literarne predloge: Sacha Baron Cohen, “oče” Borata, Brüna in Ali G-ja, s filmom Diktator (10.5.), ki (v grobem) temelji na romanu Sadama Huseina.

Diktator

Napovedniki: G.I. Joe: Retaliation, Ghost Rider: Spirit of Vengeance, Diktator (The Dictator)

Drugačen 3D

Dobro narejenih 3D filmov ni bilo veliko, a morda se stvari spreminjajo. Hugo Martina Scorseseja, ki je vzbudil navdušenje v ZDA, pri nas še ni napovedan, oskarjevec Ang Lee je priredil roman Pijevo življenje (20.12.), avstralski mojster vizualnega jezika Baz Luhrmann pa Velikega Gatsbyja. No,  v kinematografih bomo lahko videli tudi v 3D predelana Titanik (5.4.) in Vojno zvezd: Preteča prikazen (9.2.), morda celo Levjega kralja, ki je lani v ZDA v kinematografe prinesel skoraj 100 milijonov dolarjev.

Hugo

Napovednik: Hugo

Drugačni Tom Cruise

Muzikal Rock za vse čase bo bržkone zabaven, a podoba Toma Cruisa kot rock zvezde je kronski dragulj.

Rock za vse čase

Napovednik: Rock za vse čase (Rock of Ages)

Preverjena formula

Res, da smo obljubili, da bo vse drugače, a nekatera nadaljevanja in predelave ostajajo zveste svojim koreninam. V Podzemlje (19.1.) se bo vrnila v lateks in usnje odeta Kate Beckinsale, v Nevidnem zlu (13.9.) pa bo zombije pobijala Milla Jovovich. Možje v črnem (24.5.) se bodo podali v preteklost, a z Willom Smithom v prvem planu, Titani se bodo spopadli z bogovi v Besu Titanov 3D, v Hobbitu pa se bo Bilbo Baggins podal na pot. Tudi novi deli Madagaskarja (9.8.), Ledene dobe (5.7.) in Asterixa in Obelixa ne bodo spremenili osnov.

The Hobbit: An Unexpected Journey

Napovedniki: Podzemlje: Prebujenje (Underworld: Awakening), Možje v črnem III (Men in Black III), Wrath of the Titans, The Hobbit: An Unexpected Journey, Madagascar 3: Europe’s Most Wanted, Ice Age: Continental Drift

Slovenija

Domači filmi bodo na sporedu že v začetku leta, januarja prvenec Nejca Gazvode, Izlet (19.1.), ki je na FSF-ju pobral kar 5 vesn. Čez dober mesec bo sledil prejemnik obeh nagrad za stranske vloge, Kruha in iger (23.2.). Februarja bo v Planetih Tuš na sporedu še neodvisni film Prikrita skrivnost.

Izlet

Pogojno slovenski: finski ZF spektakel Iron Sky, o skrivni nacistični bazi na Luni, glasbo so prispevali Laibach.

Napovedniki: Izlet, Kruha in iger, Iron Sky

Obvezen ogled

Grivasti vojak (War Horse), 26.1.

Ljubezen med človekom in konjem skozi bitke prve svetovne vojne. Režija Steven Spielberg.

Napovednik

Zaklonišče (Take Shelter), 1.2.

Zmagovalec LIFF-a po mnenju žirije FIPRESCI. Intenziven in odlično odigran film.

Napovednik

Nevarna metoda (A Dangerous Method), 8.2.

Biografska drama o Freudu in Jungu s spektakularno zasedbo.

Napovednik

Albert Nobbs, 9.2.

Osebni projekt Glenn Close o ženski, ki se preoblači v moškega, da lahko uspe na Irskem v 19. stoletju. Režija: Rodrigo García.

Napovednik

Potomci (The Descendants), 23.2.

Clooney je za vlogo dobil same pohvale, prvi film Alexandra Payna po Stranpoteh (Sideways).

Napovednik

Marčeve ide (The Ides of March), 23.2.

Clooney morda ni v polni režiserski formi, a iz igralcev spravi kar največ: Ryan Gosling, Philip Seymour Hoffman in Paul Giamatti blestijo v tem političnem trilerju.

Napovednik

J. Edgar, 1.3.

Biografija ustanovitelja FBI-ja v režiji Clinta Eastwooda.

Napovednik

Izjemno glasno in neverjetno blizu (Extremely Loud and Incredibly Close), marec

Nov poskus ekranizacije 11. septembra 2001, tokrat s Tomom Hanksom, Sandro Bullock in v režiji Stephena Daldryja (Billy Elliot).

Napovednik

The Woman in Black, marec

Prva vloga Daniela Radcliffa po Harryju Potterju v klasični angleški viktorijanski srhljivki.

Napovednik

John Carter, 3.5.

Priredba klasičnega fantazijskega romana o vojaku ameriške državljanske vojne, ki je transportiran na Mars. Vizualna poslastica.

Napovednik

Pogum (Brave), 21.6.

Pixarjev film o hrabri škotski bojevniški princesi.

Napovednik

Ted, 26.7.

Dečku se uresniči želja in njegov medvedek spregovori. A kaj, ko sprevrženi medvedek ne utihne niti, ko deček odraste. Prvi film animatorja Setha MacFarlana.

Seth MacFarlane Foto: Gage Skidmore

Gravity, 22.11.

Astronavta obtičita v vesolju z dobro uro kisika, bojda posneto v enem kadru, v 3D.

Železna dama (The Iron Lady), datum še ni znan

Portret Margaret Thatcher v režiji Phyllide Lloyd (Mamma Mia!) in z neverjetno kameleonsko Meryl Streep.

Napovednik

Prvič objavljeno v Vikendu v januarju 2012.
Datumi začetka predvajanja filmov so okvirni.

Dobro leto za nas

Čeprav ni bilo povsem opazno, je 2011 dobro leto za slovensko kinematografijo. V začetku leta nas je še spremljal neverjetni uspeh Gremo mi po svoje, ki je še letos v kinematografe pritegnil prek 40 tisoč gledalcev. V jesen nas je popeljala Pevčeva všečna romanca Lahko noč, gospodična, Andrej Košak in Miran Zupanič pa sta se, eden bolje kakor drug, lotila kritike posttranzicijskega kapitalizma s filmoma Stanje šoka in Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine. Vojko Anzeljc je presenetil z igrano-dokumentarnim alpinističnim filmom Sfinga, ki je prinesel ene najbolj spektakularnih posnetkov, ujetih v slovensko filmsko kamero, a nikakor ne gre prezreti antologijskega filma Borisa Petkoviča V letu hip hopa in naturalistične belgijske koprodukcije Damjanova soba Jasne Krajinovič. No, oba filma so zasenčile Pevčeve Aleksandrinke, izjemen dokument skoraj prezrtega časa, in film, ki je s preprosto predstavitvijo pogosto tragičnih zgodb predrl oklep tudi največjih cinikov. In potem je tukaj še Burgerjev Circus Fantasticus, nedvomno tehnično najboljši slovenski film, ki bi se lahko znašel tudi v zaključnem boju za oskarja, če ga slovenske institucije ne bi “pozabile” prijaviti.

Novi obrazi

Zmagovite rdečelaske

Emma Stone, Jessica Chastain, Christina Hendricks niso nova imena, a so letos doživele veličasten preboj.

Christina Hendricks je izkoristila premor pri seriji Oglaševalci (Mad Men), tako smo jo v zadnjem letu lahko opazili v vse več stranskih vlogah v filmih , kot sta Življenje, kot ga poznaš, Le kako ji to uspe?!,  in seveda v kriminalki Drive, ki je pri nas še nismo videli.

Jessica Chastain je v filmu Drevo življenja presenetila z enakovredno igro Bradu Pittu, s precej drugačno vlogo je zasijala še v Služkinjah, navdušila v psihološki drami Zaklonišče, pohvale pa je dobila še za vlogo v režijskem prvencu Ralpha Fiennesa Coriolanus in vohunskem trilerju The Debt. S štirimi filmi v poprodukciji se ji obeta tudi pestro 2012.

Šele 23-letna Emma Stone navdušuje že od Super hudo, a letos si je prislužila naziv najuspešnejše igralke. Prav vsak izmed treh filmov, v katerih je nastopila (Prijatelja samo za seks, Služkinje in Ta nora ljubezen), je bil velika uspešnica. No, prihodnje leto bo gotovo še uspešnejše, saj bo igrala glavno žensko vlogo v Spider-Manu.

Radiatorčki in odlična igra

Ryan Gosling že vrsto let dosega uspehe, a 2011 je njegovo leto. Zlobneži in ljubosumni fantje bodo nedvomno pripomnili, da je uspeh mogoče pripisati izklesanemu telesu, a prepričal je predvsem z igro v povsem različnih vlogah. Blestel je v zgoraj omenjenih Drive in Ta nora ljubezen, ameriške kritike je navdušil tudi v političnem trilerju Marčeve ide. No, estetski bonus gotovo ne škodi.

Umetniški dotik

Posplošene kritike filma kot umetnosti vse pogosteje trdijo, da se snemajo le še komercialni filmi za najnižjo intelektualno raven in mladostnike, ki še edini hodijo v kino. Res je, da mnogih filmov ne gre opisati drugače kot neumnih, a tudi zahtevnejši filmi so pri gledalcih uspešni. Kako bi sicer razložili, da je bilo Drevo življenja kar naprej razprodano in da je LIFFe znova zabeležil dober obisk s približno četrtino razprodanih projekcij.

2011 je bilo leto avtorskega filma. Poleg zgoraj omenjene Malickove mojstrovine so gledalce navdušili prekaljeni filmski mojstri, kot so Allen s Polnočjo v Parizu, Almodóvar s Kožo, v kateri živim, von Trier z Melanholijo, Loach z Išče se Eric, Ozon z Gospodinjo in Kiarostami z Overjeno kopijo. Iñárritu se je po nekajletnem premoru zmagoslavno vrnil s filmom Ču do vi to, Aronofsky je zgodbo o Rokoborcu dopolnil s Črnim labodom, Dolan potrdil svoj talent z Namišljenimi ljubeznimi, Debra Granik pa presenetila z drugim celovečercem Na sledi očetu. Posebno omembo si zaslužijo še Beauvois z Božjimi možmi, Fukunaga z Jane Eyre in Popogrebski s Kako sem preživel to poletje.

Poleg klasičnih avtorskih filmov sta Zack Snyder in Tarsem Singh prebila omejitve akcionerjev (in žal tudi izgubila gledalce) s precej avtorsko narejenima filmoma Prikriti udarec in Nesmrtni.

Vesoljci

Kot smo v Vikendu napovedali že v začetku leta, je bilo 2011 leto vesoljskih invazij. Še zmeraj ne vemo, ali nas morda pripravljajo na napad iz vesolja, a upajmo, da bo vsaj bolj zanimiv, kot je bila večina tovrstnih filmov. Dobri akcijski prizori filma Svetovna invazija: Bitka Los Angeles so bili premalo, da bi pozabili za lase privlečeno zgodbo, Paul je ljubka komedija, a brez pravih presežkov, Transformerji so tudi v tretje prinesli več eksplozij kakor smisla, tokrat v 3D, Thor je bil uglajen in profesionalno posnet, Jaz sem četrti je bil povsem najstniški, Super 8 je navdušil s pristnostjo osemdesetih, Kavboji in vesoljci so se skoraj pobili med seboj,  Stvor je prikazal pravo klavnico, a popolno uničenje iz vesolja je prišlo šele z Melanholijo.

So visoke številke dobre?

Filmske nadaljevanke so z višjimi številkami vse bolj izžete osnovne ideje, zmešani preskoki ali preprosto slabi izdelki, a zadnje leto je bilo prav presenetljivo. Hitri in drzni 5 je najboljši film v seriji, Možje X: Prvi razred so uspešno preskočili v povsem nov in izjemno privlačen svet, Pirati s Karibov 4 so povsem znosno nadaljevali zgodbo Jacka Sparrowa, Paranormalno 3 nas je prestrašil, Misija: Nemogoče 4 je akcioner leta, najbolj pa je navdušil zadnji del Harryja Potterja s čistim in zadovoljivim koncem.

No, žal smo morali pretrpeti tudi peti del Brez povratka, drugi del Johnnyja Englisha in tretji del Alvina in veveričkov.

Glasbeniki naj se držijo glasbe

Glasbeniki so praviloma odlični na odru, a ne na vsakem. Največja polomija je bila Christina Aguilera v glavni vlogi muzikala Burleska, tudi Jon Bon Jovi ni v Silvestrovem v New Yorku prepričal nikogar.

Justin Timberlake je lani navdušil v Socialnem omrežju, letos pa je igral kar v treh filmih. V dveh (Huda učiteljica in Trgovci s časom) je bil povsem zanič, a niti ni bil najslabša zadeva v filmu, v tretjem, Prijatelja samo za seks, pa sta bila z Milo Kunis odličen in zabaven par. Morda mora samo bolje izbirati sodelavke.

Kaj pa je tebe treba bilo?

Kot vsako leto nam tudi 2011 ni prizaneslo s filmi, ki so potrata filmskega traku, časa in talenta ustvarjalcev ter predvsem denarja za vstopnice. Najbolj nepotreben film oziroma zgrešen umetniški projekt je nedvomno Še vedno sem tu (čeprav je navdušil nekaj zdolgočasenih filmskih kritikov), posebno pozornost kot najbolj žaljiv in podcenjujoč film leta si zasluži “komedija” Le kako ji to uspe?!, za mučenje gledalcev s klišeji, obupno zgodbo in še slabšo igro pa muzikal Burleska. Trije velikopotezni filmi, Rdeča kapica, Trgovci s časom in Zelena svetilka, so tako trdo pristali na tleh, da jih lahko uvrstimo samo v kategorijo “tako slabo, da je že dobro”, a morda je še to preveč.

Videoteke

Videoteke ponudnikov televizijskih storitev so v veliki meri že nadomestile klasične videoteke, zato smo jih povprašali, kateri filmi so bili v 2011 najbolj priljubljeni. Nihče med njimi ni hotel (smel?) podati konkretnih številk, njihove lestvice pa se zanimivo niso niti najmanj prekrivale. Telemachovi uporabniki imajo očitno nostalgijo osemdesetih, saj sta med najbolj gledanimi parodija Strogo zaupno in vietnamski akcioner Pogrešani v akciji s Chuckom Norrisom. Pri T-2 in SiOL-u so priljubljeni nekoliko bolj aktualni filmi, pri čemer je na vrhu T-2-jeve lestvice Spider-Man 3, pri SiOL-u pa Gremo mi po svoje. Na lestvicah ponudnikih, pa ne najdemo le slovenskih mladinskih klasik, kot sta Poletje v školjki in Sreča na vrvici, ampak tudi prvo slovenska porno priredbo Zajtrk petelinov.

Žanrski prvaki

Akcija: Misija: Nemogoče – protokol duh

Grozljivka: Srbski film

ZF: Izvorna koda

Komedija: Dekliščina

Triler: Kužna nevarnost

Dokumentarec: Aleksandrinke

Romanca: Pisma sv. Nikolaju

Mladinski film: Tintin in njegove pustolovščine

Risanka: Rango

Lestvice najbolj gledanih filmov v 2011

Slovenija (po številu gledalcev)

1. Smrkci – 206 tisoč**

2. Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi – 108 tisoč

3. Johnny English 2 – 94 tisoč**

4. Prekrokana noč 2 – 93 tisoč

5. Kung fu panda 2 – 87 tisoč

6. Harry Potter in Svetinje smrti – 2. del – 87 tisoč

7. Njuna družina – 83 tisoč*

8. Avtomobili 2 – 81 tisoč

9. Hitri in drzni 5 – 75 tisoč

10. Rio – 73 tisoč

11. Harry Potter in Svetinje smrti: 1. del – 66 tisoč*

12. Zlatolaska – 65 tisoč

13. Somrak saga: Jutranja zarja – 1. del – 55 tisoč**

14. Kraljev govor – 51 tisoč

15. Moja neprava žena – 51 tisoč

* od lani

** še na sporedu

Opomba: Gremo mi po svoje je leta 2010 videlo več kot 160.000 gledalcev, skupaj z letošnjim obiskom pa je pristal  pri 205.000 gledalcih.

ZDA (po zaslužku v USD)

1. Harry Potter in Svetinje smrti: 2. del – 381 milijonov

2. Transformerji 3 – 352 milijonov

3. Somrak saga: Jutranja zarja – 1. del – 271 milijonov

4. Prekrokana noč 2 – 254 milijonov

5. Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi – 241 milijonov

Prvič objavljeno v Vikendu v decembru 2011.

Režija: Steven Spielberg

Igrajo: Jamie Bell, Daniel Craig, Toby Jones, Simon Pegg, Andy Serkis, Nick Frost, Cary Elwes, Daniel Mays, Tony Curran

Priredbe vêlikih del literature so običajno razlog za zaskrbljenost, tudi kadar se jih loti tako prekaljen režiser, kot je Steven Spielberg. In to čeprav mu pomaga Peter Jackson in so scenarij napisali trije trenutno bržkone najboljši britanski scenaristi, Steven Moffat (Parčkanje, Doctor Who), Edgar Wright (Noč neumnih mrtvecev) in Joe Cornish (Attack the Block). A Hergéjev Tintin se zaradi kombinacije edinstvenih ilustracij in napetih zgodb zdi usojen svojemu osnovnemu mediju (in morda še risankam), animacija s tehniko motion capture pa je že večkrat razočarala (npr. Beowulf).

Že nekaj minut po prvem kadru postane jasno, da gledamo enega najboljših filmov leta in da so bile skrbi odveč. Spielberg se pokaže v svoji najboljši luči, ko (korenito nadgrajeno, a vseeno pristno) zgodbo zapleta in razpleta, pušča prostor humorju in poskrbi za vizualno osupljivost, pri tem pa niti za trenutek ne pozabi na srčnost. Tintin je film, ki v sklopu režiserjevega opusa sodi ob bok pustolovskim klasikam, kot so Iskalci izgubljenega zaklada, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Jurski park in E.T. Skratka, film za vse generacije in eden boljših razlogov za obisk kina v tem letu.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2011.

Režija: Stephen J. Anderson, Don Hall

Režija sinhronizacije: Robert Waltl in Vojko Sfiligoj

Glasovi: Janez Hočevar – Rifle, Uroš Buh, Miki Vlahovič, Sandi Pavlin, Jernej Kuntner, Jakob Slapar, Tanja Potočnik, Iztok Jereb, Nuka Grom, Niko Goršič, Primož Petkovšek

Biti star pet, morda šest let … Veseli spomini otroške igrivosti, brezbrižne zabave, tekanja v naravi, plišastih igrač, spoznavanje vsega novega. Vsega. Občutki, ki jih je Terrence Malick poskušal (in uspel) ujeti na filmski trak v Drevesu življenja, se ob ogledu Medvedka Puja gledalcu nehote pojavijo sami.

Disneyjeva risanka, posneta po knjižnih predlogah A.A. Milna, je pristno otroška, neobremenjena z napeto in zapleteno zgodbo ter kompleksnimi liki, a hkrati še zmeraj zanimiva in zabavna. Živali v Stoletnem gozdu poskušajo najti izgubljeni rep oslička Sivčka, nato iščejo svojega človeškega prijatelja Christopherja Robina, za katerega mislijo, da je ugrabljen, Pu pa se ves čas trudi dobiti nekaj medu, da bi potešil lakoto.

Seveda je zgodbo mogoče gledati tudi z odraslimi očmi, kot prigodo o skupini nepismenih bedakov, ki ustvarijo namišljenega sovražnika, pripravijo past zanj in se sami ujamejo vanjo, morda torej celo kot metaforo za vojno v Iraku ali kaj podobnega. A podobno kot pretirano analiziranje vsake druge srčno otroške zadeve to nikakor ni tako zabavno kakor se znova počutiti star pet let.

Prvič objavljeno v Vikendu oktobra 2011.

Režija: Raja Gosnell. Režija sinhronizacije: Jernej Kuntner.

Igrajo: Neil Patrick Harris / Klemen Slakonja, Jayma Mays / Tjaša Železnik, Hank Azaria / Jernej Kuntner, Janez Hočevar – Rifle, Kataya Ajster, Jure Mastnak, Aljaž Jovanovič, Vlado Vlaškalič, Iztok Valič, Jure Longyka. 103 minute.

V zadnjih letih je kino za tiste, ki smo odraščali v osemdesetih, pogosto travmatičen prostor, kjer samo nemo opazujemo, kako filmski studii mrcvarijo prijetne spomine iz našega otroštva. In vse je kazalo, da bo podobna usoda doletela tudi Smrkce. Dogajanje je iz pravljičnega gozda prestavljeno v New York, risanka spremenjena v igrano-animirani hibrid, za nameček pa še sinhronizirana z novimi glasovi. A filma ni mogoče soditi po napovedniku in Smrkci so v nasprotju s pričakovanji povsem gledljiv otroški film, ki odraslih ne zamori (včasih jih celo nasmeje), najmlajše pa precej navduši. In čeprav obisk v prvem vikendu predvajanja ni popoln pokazatelj (predvsem ob vročinskem valu, ko je obisk klimatiziranega kina boljša izbira kakor kakšna druga aktivnost), bi Smrkci lahko postali eden največjih uspehov leta.

Zgodba je tipično “smrkovska”, kar pomeni, da Gargamel lovi Smrkce, ki so zmeraj dva koraka pred njim, le da se tokrat lovijo po New Yorku, Smrkcem pa na pomoč priskočita še zakonca Winslov. Kar zadeva igrano-animirane filme, je sinhronizacija najboljša doslej, predvsem pa je odličen Gargamel v podobi Hanka Azarie in z glasom Jerneja Kuntnerja, tudi režiserja sinhronizacije.

Prvič objavljeno v Vikendu avgusta 2011.

Napovednik:

Režija: Martin Campbell

Igrajo: Ryan Reynolds, Blake Lively, Peter Sarsgaard, Mark Strong, Angela Bassett, Tim Robbins, Temuera Morrison, Jenna Craig

Redko se pojavijo filmi, v katerih je toliko različnih elementov tako zelo zgrešenih. Zgodba Zelene svetilke je mešanica pravljice in znanstvene fantastike, kar je prepričljivo v izjemno redkih primerih (bolj ali manj zgolj v Vojni zvezd). Dogajanje je namreč v veliki meri skrajno nesmiselno, pogosto je celo videti, kot da je scenarij posledica naključnega nizanja sličic iz stripa. Dialogi so, kot je pričakovati, še slabši. Igra sicer ni najslabša, a se je kljub temu boleče spomniti, kako izjemni so lahko Ryan Reynolds (Zakopan), Blake Lively (The Town), Peter Sarsgaard (Šola za življenje), Mark Strong (Rokenroler) in seveda oskarjevec Tim Robbins (Kaznilnica odrešitve).

No, potem so tukaj še posebni učinki. Zelo velik del filma, vključno z oblačili “Zelenih svetilk” in dogajanjem v vesolju, je narisan. Žal slog učinkov ni niti stripovski, kot denimo v Mestu greha, niti bolj stvaren kot v večini vesoljskih filmov od 2001: Odiseje v vesolju naprej. Z živimi barvami in zaobljenimi krivuljami včasih deluje skoraj psihedelično, večinoma pa je podoben risankam za petletne otroke. Kar je bržkone tudi edino občinstvo, ki bi se ob tem filmu lahko zabavalo.

Prvič objavljeno v Vikendu avgusta 2011.
Napovednik:

In še razlaga popularnosti Zelene svetilke, ki jo je pripravil The Onion:

‘Green Lantern’ To Fulfill America’s Wish To See Lantern-Based Characters On Big Screen

Režija: Jennifer Yuh. Režija sinhronizacije: Jernej Kuntner.

Glasovi: Jack Black/Klemen Slakonja, Angelina Jolie/Tanja Đurić Ribič, Gary Oldman/Uroš Smolej, Seth Rogen/Bojan Emeršič, David Cross/Jernej Kuntner, Jackie Chan/Klemen Mauhler, Dustin Hoffman/Pavle Ravnohrib, Jean-Claude Van Damme/Vid Valič, Lucy Liu/Pia Zemljič, Michelle Yeoh/Urška Hlebec, James Hong/Iztok Valič, Victor Garber/Iztok Jereb. 90 minut.

Pri nadaljevanjih priljubljenih in pristnih filmov zmeraj obstaja nevarnost, da bo drugi del prazen in namenjen predvsem izkoriščanju prepoznavnosti prvega dela. In za Kung fu pando je bila ta skrb upravičena. Zgodba prvega filma je v veliki meri temeljila na tem, da je panda Po v svetu kung fuja sprva kot riba na kopnem, a sčasoma najde svoje mesto pod soncem, česar v drugem delu ni mogoče ponoviti. Vendar so tovrstne skrbi bile odveč, saj je drugi del še boljši in to v skoraj vseh pogledih. Zgodba je polna akcije in še bogatejša s humorjem, šale delujejo,tudi v slovenščini, animacija je zaradi 3D nekoliko izdatnejša (čeprav spet ne toliko, da bi upravičila dražjo vstopnico in neudobna očala), sinhronizacija pa sodi med najboljše doslej.

Zgodba se posveti enemu izmed ključnih vprašanj, ki so bila v prvem delu odlično in zabavno zamolčana: kdo sta Pojeva starša in kako to, da ga je vzgajal gosak. Ostali člani ekipe silnih bojevnikov imajo večje vloge in se razvijejo v zabavne like, odličen je tudi lik negativca Shena ter njegove tolpa volkov in goril.

V Kung fu pandi 2 smeha ne manjka, medtem ko je akcija zelo preudarno razporejena čez cel film, tako da nikoli ne zapade v dolgčas, vendar pa tudi ne vključuje preveč nasilja, ki bi lahko koga odvrnilo. Skratka zelo priporočljiv film za vso družino.

Prvič objavljeno v Vikendu junija 2011.

Napovednik:

Režija: Carlos Saldanha. Režija sinhronizacije: Robert Waltl.

Glasovi: Anne Hathaway / Kataya Ajster, Jesse Eisenberg / Aljaž Jovanovič, Jemaine Clement / Predrag Lalić, Leslie Mann / Nina Ivanič, Jamie Foxx / Peter Harl, Rodrigo Santoro / Tadej Pišek, Jake T. Austin / Gašper Stražišar, will.i.am / Andrej Murenc.

Modri papagaj Blu, v otroštvu iztrgan iz domačih gozdov okolice Rio de Janeira in izgubljen, a tudi najden v Minnesoti, je zadnji samček svoje vrste. Živi udobno knjigarniško življenje z Lindo, ko ju nekega dne obišče ornitolog Tulio, da bi ju odpeljal v Brazilijo, kjer so našli samičko, Jewel. Ko prispejo tja, se Jewel in Blu ne razumeta najbolje, saj želi Jewel pobegniti, Blu pa ne zna niti leteti. A ko ju ugrabijo tihotapci redkih ptičev in ju vklenejo skupaj, morata sodelovati, da se lahko rešita. In sproti obiskala še karneval.

Risanko je posnel Carlos Saldanha, režiser vseh treh Ledenih dob in Robotov, a Rio de Janeiro je njegov rojstni kraj, tako da film kar kipi od pristnosti, domačnosti in veselja. Ter seveda sambe. Zgodba je zanimiva, humor je dejansko smešen in primeren za vse starosti, zares strašljivih scen pravzaprav ni, za nameček pa je dobra še glasba, vključno s sinhroniziranimi pesmimi. Sinhronizacija je nasploh zelo kakovostno narejena, in čeprav izvirna ameriška zasedba kipi od zvezdniških imen, slovenski igralci prikažejo, da niso nič kaj slabši.

Prvič objavljeno v Vikendu aprila 2011.

Napovednik:

Video: Napovednik Rio na GenSpot.com

Režija: Tim Hil

Režija sinhronizacije: Špela Kravogel

Igrajo/glasovi: James Marsden / Primož Forte, Lado Bizovičar, Kaley Cuoco / Nina Valič, Brane Završan, Jernej Šugman, Gary Cole / Zvone Hribar, David Hasselhoff / Zvone Hribar. 95 minut.

Hop je prvi igrano-animirani film, ki tudi sinhroniziran v slovenščino učinkuje. V dobri meri gre zasluga tudi izvirniku, ki je neprimerljivo boljši izdelek kot denimo Alvin in veverički, hvalo pa si zasluži tudi ekipa za sinhronizacijo, na čelu z režiserko Špelo Kravogel, prevajalcem Andrejem Novakom in zasedbo, v prvi vrsti Ladom Bizovičarjem v vlogi velikonočnega zajca Ibija. Prvih par minut je doživetje filma nekoliko nenavadno, vendar ob zelo dobri uskladitvi zvoka in slike film kmalu postane precej naraven. Tudi zgodba je v glavnem dobra, ne sicer tako kot Jaz, baraba, prejšnji film scenaristov, a vseeno zanimiva in zabavna. Vendar pa je poleg glavne zgodbe o velikonočnem zajčku, ki hoče biti bobnar in mladeniču, ki želi postati velikonočni zajček, še stranska zgodba o velikonočnem piščancu Hasu (Carlos v izvirniku), ki bi težko predstavljala bolj očiten primer proti delavske in proti priseljenske propagande. Eno izmed ključnih sporočil filma je namreč, da delavci, predvsem priseljenci, nikoli ne morejo napredovati; še več, kaj takšnega je absurdno smešno in vsak poskus je nasilna revolucija. In zaradi tega bi si scenaristi, deloma pa tudi sinhronizatorji, zaslužili tečaj iz sprejemanja drugačnosti, preden se lotijo naslednjega projekta.

Prvič objavljeno v Vikendu aprila 2011.

Napovednik:

Filmi so pogosto odraz časa v katerem nastajajo in pri žanrskih filmih so pošasti in drugi motivi običajno simbol za neko družbeno stvarnost – na primer zombiji v Zori živih mrtvecev (Dawn of the Dead) predstavljajo potrošnike. A pri takšni poplavi filmov o vesoljcih kot smo ji priča letos, bi se morda morali vprašati, ali nam Hollywood morda želi sporočiti kaj bolj neposrednega? Morda so vesoljci že parkirani na Luni? Morda so že med nami? Ali pa je vse samo naključje. Tudi predlani priljubljena tema vstaje robotov (Transformerji, Terminator, G-Force, Shorts) se še ni zgodila. Zaenkrat.

Paul

Kaj: Dve zgubi z avtodomom potujeta prek ZDA na srečanje ljubiteljev znanstvene fantastike, ko v bližini zloglasne Area 51 pobereta čisto pravega vesoljca Paula.

Pričakovanja: Film je režiral avtor Super hudo (Superbad), v glavnih vlogah pa se pojavita Simon Pegg in Nick Frost, zvezdnika Noči neumnih mrtvecev in Vročih kifeljcev, vesoljčku Paulu pa glas posodi Seth Rogen, tako da je v prvi vrsti načrtovana zabava.

Bitka Los Angeles (Battle LA)

Kaj: Vesoljci napadejo Zemljo. Vod marincev poskuša ubraniti Santo Monico, predel Los Angelesa.

Pričakovanja: Ustvarjalci so obljubili, da bo film križanec med filmoma Sestreljeni črni jastreb (Black Hawk Down) in Dnevom neodvisnosti (Independence Day). Kot kažejo prvi odzivi, se ta mešanica ne obnese povsem najbolje, čeprav je napovednik zares impresiven.

Apollo 18

Kaj: Po uradnem zaključku programa Apollo, ki je ponesel človeka na Luno, naj bi izvedli še eno misijo, ki pa je naletela na težave. Bi ugibali kakšne? Tukaj naj bi bili najdeni videoposnetki.

Pričakovanja: Po Pošastnem (Cloverfield) in Paranormalnem (Paranormal Activity) vsa scena z “odkritimi posnetki” postaja že nekoliko dolgočasna. A v kolikor je izvedena v redu, je lahko vseeno grozljiva.

Thor

Kaj: Stripovski junak, sin vladarja Valhalle, ki je hkrati nordijska različica nebes in oddaljen planet, kjer sta tehnologija in čarovnija isto, je izgnan na Zemljo, kjer postane superjunak.

Pričakovanja: Thor ima potencial, da preseže žanr stripovskih filmov, saj ga je posnel Shakespearjanski režiser in igralec Kenneth Branagh, v glavni vlogi pa sta postavna Chris Hemmsworth in oskarjevka Natalie Portman.

Super 8

Kaj: V majhnem mestecu iztiri vlak, ki prevaža “nevarni tovor” iz Area 51. Skupina najstnikov po naključju posname nesrečo in se zaplete v veliko dogodivščino.

Pričakovanja: Brez dvoma potencial za največji hit letošnjega leta. Film je posnel J.J. Abrams (Skrivnostni otok, Zvezdne steze, Misija: nemogoče III), ki je za vzor vzel Spielbergove mladinske filme, predvsem E.T.-ja in Goonije. Sodeč po napovedniku bo to film, ki bo zaznamoval generacijo, predvsem tisto, ki jo je navdušil Gremo mi po svoje.

Zelena svetilka (Green Lantern)

Kaj: Vojaški pilot Hal Jordan sreča vesoljca, ki mu preda čarobni prstan s supermočmi, ki jih bo potreboval za zaščito galaksije.

Pričakovanja: Ryan Reynolds je s trilerjem Zakopan (Buried) dokazal, da je lahko odličen igralec, a z narisanim kostumom in v osnovi klišejsko stripovsko zgodbo, bi ta film morda potreboval kaj več. Bomo videli.

Transformerji 3 (Transformers: Dark of the Moon)

Kaj: Dobri in zli roboti, ki se lahko spremenijo v vozila, so prenesli svojo bitko na Zemljo že v prvem delu (in v prvem napovedniku tudi na Mars), v tretjem pa jo očitno širijo še na Luno.

Pričakovanja: Eksplozije!!!!! Tudi tretji film je režiral Michael Bay, ki trdi, da bo ta še boljši in z še več eksplozijami. Vseeno bomo pogrešali Megan Fox.

Kavboji in vesoljci (Cowboys and Aliens)

Kaj: Vesoljci napadejo majhno mesto sredi divjega zahoda.

Pričakovanja: Zgodba se zdi neumna, a režiser Jon Favreau je z Iron Manom dokazal, da zna najti zabavno noto v nenavadnih likih, dejstvo da so v glavnih vlogah Daniel Craig, Harrison Ford in Olivia Wilde pa bi tudi lahko pomenilo, da film ne bo razočaral.

V zadnjem času

Skyline, 2010

Kaj: Vesoljci napadejo Zemljo, spremljamo par prebivalcev Los Angelesa, ki skuša preživeti.

Rezultat: Film sta posnela brata Strause (Alieni proti predatorju: Rekviem), mojstra posebnih učinkov brez pravega talenta za scenarij ali delo z igralci. Na trenutke sicer lepi posebni učinki, a prav boleče slab film. Strausova sta sicer delala tudi posebne učinke za Bitko: Los Angeles.

Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje (Indiana Jones and the Kindom of the Crystal Skull), 2008

Kaj: Slavni arheolog se poda v Južno Ameriko odkrivati skrivnost kristalne lobanje, ki so jo naredili … No, ne bomo pokvarili konca.

Rezultat: Eden najslabših filmov Stevena Spielberga ima preveč Shie LaBoufa in povsem neaktivnega Indiano Jonesa. Film, ki ga prav zares ne bi bilo treba posneti.

Dirka na Zakleto goro (Race to Witch Mountain), 2009

Kaj: Dva mlada vesoljca sta ujeta na Zemlji in skušata s pomočjo prijaznega taksista priti do Zaklete gore, kjer je njuna vesoljska ladja.

Rezultat: Zabaven in posrečen mladinski film, ki ga je prav veselje pogledati in najmanjši problem pozabiti.

Predatorji (Predators), 2010

Kaj: Skupina trdovratnih morilcev pristane na planetu Predatorjev, kjer so plen v igri … hm … Predatorjev.

Rezultat: Odličen akcijski film s solidno stereotipnimi liki in veliko akcije. Komaj čakamo na nadaljevanje.

Planet 51, 2009

Kaj: Astronavt pristane na Planetu 51, ki je vesoljska različica 50-ih let ZDA.

Rezultat: Prijetna in zabavna risanka, na voljo tudi sinhronizirana v slovenščino.

Pošasti proti Nezemljanom (Monsters vs. Aliens), 2009

Kaj: Vesoljci napadejo Zemljo in človeštvo lahko rešijo le pošasti, ki jih ima zaprta ameriška vojska.

Rezultat: Še ena zelo zabavna risanka z dobro zgodbo in privlačnimi liki.

Bitka za planet Terra (Battle for Terra), 2007

Kaj: Ljudje smo vesoljci, ki po uničenju Zemlje tavamo po vesolju in napademo planet Terra na katerem živijo sicer miroljubna bitja.

Rezultat: Ta risanka ni primerna za vse starosti, saj vsebuje več kot dobro mero pobijanja in nasilja. Ima sicer precej vzporednic s Planetom 51, le da je manj zabavna.

Prvič objavljeno v Vikendu marca 2011.