Zadnja leta so v modi filmska nadaljevanja, predelave starejših uspešnic in priredbe knjig ter stripov. Tako v preteklih petih letih med desetimi globalno najuspešnejšimi filmi ni niti ducat filmov temeljil na izvirnih zgodbah. Če so v 2011 nadaljevanja še bila podobna prejšnjemu delu, lahko letos pričakujemo spremembe.

Potenciranje

The Dark Knight Rises (26.7.), sklepni del Nolanove trilogije o Batmanu, naj bi bil še bolj temačen kakor Vitez teme, s kopico zvezdnikov iz Izvora. Studio Marvel bo po treh letih “rajcanja” prikazal, kako se obnese ekipa superjunakov, saj so Maščevalci (3.5.) v režiji Jossa Whedona nadaljevanje Iron Mana, Hulka, Thora in Stotnika Amerike. Novi Bond z naslovom Skyfall v režiji oskarjevca Sama Mendesa pa obljublja manj akcije in več umetniške vrednosti.

The Dark Knight Rises

Napovednika: The Dark Knight Rises, Maščevalci (The Avengers)

Pravljično

Letos si bomo pravljico o Sneguljčici ogledali kar dvakrat. Marca bo na sporedu Mirror Mirror v režiji Tarsema Singha z Julijo Roberts v vlogi mačehe, konec maja pa še Snow White and the Huntsman, v katerem bo Sneguljčico (Kristen Stewart) pred mačeho (Charlize Theron) branil kar Thor (Chris Hemsworth). Še pred Sneguljčicama se bosta proti čarovnicam borila Jeremy Renner in Gemma Arterton kot Janko in Metka v Hansel and Gretel: Witch Hunters, poleti pa pride priredba pravljica Jakec in čarobni fižolček (v 3D) v režiji Bryana Singerja (Možje X, Osumljenih pet).

Mirror, Mirror

Napovedniki: Mirror, Mirror, Snow White and the Huntsman, Jack the Giant Killer

Lincoln

Poleg dveh Sneguljčic si bomo lahko ogledali tudi dva filma o ameriškemu predsedniku Lincolnu. Decembra ali v začetku 2013 veličastno biografijo v režiji Stevena Spielberga z Danielom Day-Lewisom v glavni vlogi, julija pa akcijsko srhljivko v režiji Timurja Bekmambetova Abraham Lincoln: Lovec na vampirje.

Abraham Lincoln: Lovec na vampirje

Popolna prenova

Trilogija o Spider-manu pod taktirko Sama Raimija je bila finančno uspešna, a so se v duhu zniževanja stroškov odločili za prenovo. Režijo je prevzel Marc Webb, ki je doslej režiral zgolj eno (inovativno) romantično komedijo (500 dni s Summer) in poiskal novega Spider-mana v podobi Andrewa Garfielda (Socialno omrežje). V kinih 5. julija.

The Amazing Spider-Man

Povsem nova scena nas čaka tudi v The Bourne Legacy (avgust), saj v filmu ne bo Matta Damona niti Jasona Bourna. Režijo je prevzel Tony Gilroy, scenarist prejšnjih dveh filmov, v glavnih vlogah bodo Jeremy Renner, Edward Norton in Rachel Weisz, dogajanje pa bo postavljeno v isto vohunsko okolje.

The Bourne Legacy

Seveda pa bo najbolj “prenovljen” film Prometej (7.6.), nekakšna predzgodba Osmega potnika, v režiji Ridleyja Scotta, avtorja kultnega prvega filma.

Prometej

Napovednika: The Amazing Spider-Man, Prometej (Prometheus)

Čisti od**k

Tako G.I. Joe: Vzpon Kobre kot Nevidni jezdec nista bila ravno uspešna, zato so se producenti odločili za spremembe. Pri Nevidnem jezdecu (16.2) bo v glavni vlogi znova Nicolas Cage, režijo pa sta prevzela Mark Neveldine in Brian Taylor (Crank), dva od najbolj odbitih režiserjev v Hollywoodu. Za drugi del G.I. Joe (28.6.) je režiserski stolček zasedel Jon M. Chu (Odpleši svoje sanje 2 in 3), tako se nam obetajo neumne fraze (“Premaknimo se! Svet se ne bo rešil sam!”) in bojne koreografije, ki so bliže plesnim.

Ghost Rider: Spirit of Vengeance

In še najbolj odbita priredba literarne predloge: Sacha Baron Cohen, “oče” Borata, Brüna in Ali G-ja, s filmom Diktator (10.5.), ki (v grobem) temelji na romanu Sadama Huseina.

Diktator

Napovedniki: G.I. Joe: Retaliation, Ghost Rider: Spirit of Vengeance, Diktator (The Dictator)

Drugačen 3D

Dobro narejenih 3D filmov ni bilo veliko, a morda se stvari spreminjajo. Hugo Martina Scorseseja, ki je vzbudil navdušenje v ZDA, pri nas še ni napovedan, oskarjevec Ang Lee je priredil roman Pijevo življenje (20.12.), avstralski mojster vizualnega jezika Baz Luhrmann pa Velikega Gatsbyja. No,  v kinematografih bomo lahko videli tudi v 3D predelana Titanik (5.4.) in Vojno zvezd: Preteča prikazen (9.2.), morda celo Levjega kralja, ki je lani v ZDA v kinematografe prinesel skoraj 100 milijonov dolarjev.

Hugo

Napovednik: Hugo

Drugačni Tom Cruise

Muzikal Rock za vse čase bo bržkone zabaven, a podoba Toma Cruisa kot rock zvezde je kronski dragulj.

Rock za vse čase

Napovednik: Rock za vse čase (Rock of Ages)

Preverjena formula

Res, da smo obljubili, da bo vse drugače, a nekatera nadaljevanja in predelave ostajajo zveste svojim koreninam. V Podzemlje (19.1.) se bo vrnila v lateks in usnje odeta Kate Beckinsale, v Nevidnem zlu (13.9.) pa bo zombije pobijala Milla Jovovich. Možje v črnem (24.5.) se bodo podali v preteklost, a z Willom Smithom v prvem planu, Titani se bodo spopadli z bogovi v Besu Titanov 3D, v Hobbitu pa se bo Bilbo Baggins podal na pot. Tudi novi deli Madagaskarja (9.8.), Ledene dobe (5.7.) in Asterixa in Obelixa ne bodo spremenili osnov.

The Hobbit: An Unexpected Journey

Napovedniki: Podzemlje: Prebujenje (Underworld: Awakening), Možje v črnem III (Men in Black III), Wrath of the Titans, The Hobbit: An Unexpected Journey, Madagascar 3: Europe’s Most Wanted, Ice Age: Continental Drift

Slovenija

Domači filmi bodo na sporedu že v začetku leta, januarja prvenec Nejca Gazvode, Izlet (19.1.), ki je na FSF-ju pobral kar 5 vesn. Čez dober mesec bo sledil prejemnik obeh nagrad za stranske vloge, Kruha in iger (23.2.). Februarja bo v Planetih Tuš na sporedu še neodvisni film Prikrita skrivnost.

Izlet

Pogojno slovenski: finski ZF spektakel Iron Sky, o skrivni nacistični bazi na Luni, glasbo so prispevali Laibach.

Napovedniki: Izlet, Kruha in iger, Iron Sky

Obvezen ogled

Grivasti vojak (War Horse), 26.1.

Ljubezen med človekom in konjem skozi bitke prve svetovne vojne. Režija Steven Spielberg.

Napovednik

Zaklonišče (Take Shelter), 1.2.

Zmagovalec LIFF-a po mnenju žirije FIPRESCI. Intenziven in odlično odigran film.

Napovednik

Nevarna metoda (A Dangerous Method), 8.2.

Biografska drama o Freudu in Jungu s spektakularno zasedbo.

Napovednik

Albert Nobbs, 9.2.

Osebni projekt Glenn Close o ženski, ki se preoblači v moškega, da lahko uspe na Irskem v 19. stoletju. Režija: Rodrigo García.

Napovednik

Potomci (The Descendants), 23.2.

Clooney je za vlogo dobil same pohvale, prvi film Alexandra Payna po Stranpoteh (Sideways).

Napovednik

Marčeve ide (The Ides of March), 23.2.

Clooney morda ni v polni režiserski formi, a iz igralcev spravi kar največ: Ryan Gosling, Philip Seymour Hoffman in Paul Giamatti blestijo v tem političnem trilerju.

Napovednik

J. Edgar, 1.3.

Biografija ustanovitelja FBI-ja v režiji Clinta Eastwooda.

Napovednik

Izjemno glasno in neverjetno blizu (Extremely Loud and Incredibly Close), marec

Nov poskus ekranizacije 11. septembra 2001, tokrat s Tomom Hanksom, Sandro Bullock in v režiji Stephena Daldryja (Billy Elliot).

Napovednik

The Woman in Black, marec

Prva vloga Daniela Radcliffa po Harryju Potterju v klasični angleški viktorijanski srhljivki.

Napovednik

John Carter, 3.5.

Priredba klasičnega fantazijskega romana o vojaku ameriške državljanske vojne, ki je transportiran na Mars. Vizualna poslastica.

Napovednik

Pogum (Brave), 21.6.

Pixarjev film o hrabri škotski bojevniški princesi.

Napovednik

Ted, 26.7.

Dečku se uresniči želja in njegov medvedek spregovori. A kaj, ko sprevrženi medvedek ne utihne niti, ko deček odraste. Prvi film animatorja Setha MacFarlana.

Seth MacFarlane Foto: Gage Skidmore

Gravity, 22.11.

Astronavta obtičita v vesolju z dobro uro kisika, bojda posneto v enem kadru, v 3D.

Železna dama (The Iron Lady), datum še ni znan

Portret Margaret Thatcher v režiji Phyllide Lloyd (Mamma Mia!) in z neverjetno kameleonsko Meryl Streep.

Napovednik

Prvič objavljeno v Vikendu v januarju 2012.
Datumi začetka predvajanja filmov so okvirni.

Dobro leto za nas

Čeprav ni bilo povsem opazno, je 2011 dobro leto za slovensko kinematografijo. V začetku leta nas je še spremljal neverjetni uspeh Gremo mi po svoje, ki je še letos v kinematografe pritegnil prek 40 tisoč gledalcev. V jesen nas je popeljala Pevčeva všečna romanca Lahko noč, gospodična, Andrej Košak in Miran Zupanič pa sta se, eden bolje kakor drug, lotila kritike posttranzicijskega kapitalizma s filmoma Stanje šoka in Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine. Vojko Anzeljc je presenetil z igrano-dokumentarnim alpinističnim filmom Sfinga, ki je prinesel ene najbolj spektakularnih posnetkov, ujetih v slovensko filmsko kamero, a nikakor ne gre prezreti antologijskega filma Borisa Petkoviča V letu hip hopa in naturalistične belgijske koprodukcije Damjanova soba Jasne Krajinovič. No, oba filma so zasenčile Pevčeve Aleksandrinke, izjemen dokument skoraj prezrtega časa, in film, ki je s preprosto predstavitvijo pogosto tragičnih zgodb predrl oklep tudi največjih cinikov. In potem je tukaj še Burgerjev Circus Fantasticus, nedvomno tehnično najboljši slovenski film, ki bi se lahko znašel tudi v zaključnem boju za oskarja, če ga slovenske institucije ne bi “pozabile” prijaviti.

Novi obrazi

Zmagovite rdečelaske

Emma Stone, Jessica Chastain, Christina Hendricks niso nova imena, a so letos doživele veličasten preboj.

Christina Hendricks je izkoristila premor pri seriji Oglaševalci (Mad Men), tako smo jo v zadnjem letu lahko opazili v vse več stranskih vlogah v filmih , kot sta Življenje, kot ga poznaš, Le kako ji to uspe?!,  in seveda v kriminalki Drive, ki je pri nas še nismo videli.

Jessica Chastain je v filmu Drevo življenja presenetila z enakovredno igro Bradu Pittu, s precej drugačno vlogo je zasijala še v Služkinjah, navdušila v psihološki drami Zaklonišče, pohvale pa je dobila še za vlogo v režijskem prvencu Ralpha Fiennesa Coriolanus in vohunskem trilerju The Debt. S štirimi filmi v poprodukciji se ji obeta tudi pestro 2012.

Šele 23-letna Emma Stone navdušuje že od Super hudo, a letos si je prislužila naziv najuspešnejše igralke. Prav vsak izmed treh filmov, v katerih je nastopila (Prijatelja samo za seks, Služkinje in Ta nora ljubezen), je bil velika uspešnica. No, prihodnje leto bo gotovo še uspešnejše, saj bo igrala glavno žensko vlogo v Spider-Manu.

Radiatorčki in odlična igra

Ryan Gosling že vrsto let dosega uspehe, a 2011 je njegovo leto. Zlobneži in ljubosumni fantje bodo nedvomno pripomnili, da je uspeh mogoče pripisati izklesanemu telesu, a prepričal je predvsem z igro v povsem različnih vlogah. Blestel je v zgoraj omenjenih Drive in Ta nora ljubezen, ameriške kritike je navdušil tudi v političnem trilerju Marčeve ide. No, estetski bonus gotovo ne škodi.

Umetniški dotik

Posplošene kritike filma kot umetnosti vse pogosteje trdijo, da se snemajo le še komercialni filmi za najnižjo intelektualno raven in mladostnike, ki še edini hodijo v kino. Res je, da mnogih filmov ne gre opisati drugače kot neumnih, a tudi zahtevnejši filmi so pri gledalcih uspešni. Kako bi sicer razložili, da je bilo Drevo življenja kar naprej razprodano in da je LIFFe znova zabeležil dober obisk s približno četrtino razprodanih projekcij.

2011 je bilo leto avtorskega filma. Poleg zgoraj omenjene Malickove mojstrovine so gledalce navdušili prekaljeni filmski mojstri, kot so Allen s Polnočjo v Parizu, Almodóvar s Kožo, v kateri živim, von Trier z Melanholijo, Loach z Išče se Eric, Ozon z Gospodinjo in Kiarostami z Overjeno kopijo. Iñárritu se je po nekajletnem premoru zmagoslavno vrnil s filmom Ču do vi to, Aronofsky je zgodbo o Rokoborcu dopolnil s Črnim labodom, Dolan potrdil svoj talent z Namišljenimi ljubeznimi, Debra Granik pa presenetila z drugim celovečercem Na sledi očetu. Posebno omembo si zaslužijo še Beauvois z Božjimi možmi, Fukunaga z Jane Eyre in Popogrebski s Kako sem preživel to poletje.

Poleg klasičnih avtorskih filmov sta Zack Snyder in Tarsem Singh prebila omejitve akcionerjev (in žal tudi izgubila gledalce) s precej avtorsko narejenima filmoma Prikriti udarec in Nesmrtni.

Vesoljci

Kot smo v Vikendu napovedali že v začetku leta, je bilo 2011 leto vesoljskih invazij. Še zmeraj ne vemo, ali nas morda pripravljajo na napad iz vesolja, a upajmo, da bo vsaj bolj zanimiv, kot je bila večina tovrstnih filmov. Dobri akcijski prizori filma Svetovna invazija: Bitka Los Angeles so bili premalo, da bi pozabili za lase privlečeno zgodbo, Paul je ljubka komedija, a brez pravih presežkov, Transformerji so tudi v tretje prinesli več eksplozij kakor smisla, tokrat v 3D, Thor je bil uglajen in profesionalno posnet, Jaz sem četrti je bil povsem najstniški, Super 8 je navdušil s pristnostjo osemdesetih, Kavboji in vesoljci so se skoraj pobili med seboj,  Stvor je prikazal pravo klavnico, a popolno uničenje iz vesolja je prišlo šele z Melanholijo.

So visoke številke dobre?

Filmske nadaljevanke so z višjimi številkami vse bolj izžete osnovne ideje, zmešani preskoki ali preprosto slabi izdelki, a zadnje leto je bilo prav presenetljivo. Hitri in drzni 5 je najboljši film v seriji, Možje X: Prvi razred so uspešno preskočili v povsem nov in izjemno privlačen svet, Pirati s Karibov 4 so povsem znosno nadaljevali zgodbo Jacka Sparrowa, Paranormalno 3 nas je prestrašil, Misija: Nemogoče 4 je akcioner leta, najbolj pa je navdušil zadnji del Harryja Potterja s čistim in zadovoljivim koncem.

No, žal smo morali pretrpeti tudi peti del Brez povratka, drugi del Johnnyja Englisha in tretji del Alvina in veveričkov.

Glasbeniki naj se držijo glasbe

Glasbeniki so praviloma odlični na odru, a ne na vsakem. Največja polomija je bila Christina Aguilera v glavni vlogi muzikala Burleska, tudi Jon Bon Jovi ni v Silvestrovem v New Yorku prepričal nikogar.

Justin Timberlake je lani navdušil v Socialnem omrežju, letos pa je igral kar v treh filmih. V dveh (Huda učiteljica in Trgovci s časom) je bil povsem zanič, a niti ni bil najslabša zadeva v filmu, v tretjem, Prijatelja samo za seks, pa sta bila z Milo Kunis odličen in zabaven par. Morda mora samo bolje izbirati sodelavke.

Kaj pa je tebe treba bilo?

Kot vsako leto nam tudi 2011 ni prizaneslo s filmi, ki so potrata filmskega traku, časa in talenta ustvarjalcev ter predvsem denarja za vstopnice. Najbolj nepotreben film oziroma zgrešen umetniški projekt je nedvomno Še vedno sem tu (čeprav je navdušil nekaj zdolgočasenih filmskih kritikov), posebno pozornost kot najbolj žaljiv in podcenjujoč film leta si zasluži “komedija” Le kako ji to uspe?!, za mučenje gledalcev s klišeji, obupno zgodbo in še slabšo igro pa muzikal Burleska. Trije velikopotezni filmi, Rdeča kapica, Trgovci s časom in Zelena svetilka, so tako trdo pristali na tleh, da jih lahko uvrstimo samo v kategorijo “tako slabo, da je že dobro”, a morda je še to preveč.

Videoteke

Videoteke ponudnikov televizijskih storitev so v veliki meri že nadomestile klasične videoteke, zato smo jih povprašali, kateri filmi so bili v 2011 najbolj priljubljeni. Nihče med njimi ni hotel (smel?) podati konkretnih številk, njihove lestvice pa se zanimivo niso niti najmanj prekrivale. Telemachovi uporabniki imajo očitno nostalgijo osemdesetih, saj sta med najbolj gledanimi parodija Strogo zaupno in vietnamski akcioner Pogrešani v akciji s Chuckom Norrisom. Pri T-2 in SiOL-u so priljubljeni nekoliko bolj aktualni filmi, pri čemer je na vrhu T-2-jeve lestvice Spider-Man 3, pri SiOL-u pa Gremo mi po svoje. Na lestvicah ponudnikih, pa ne najdemo le slovenskih mladinskih klasik, kot sta Poletje v školjki in Sreča na vrvici, ampak tudi prvo slovenska porno priredbo Zajtrk petelinov.

Žanrski prvaki

Akcija: Misija: Nemogoče – protokol duh

Grozljivka: Srbski film

ZF: Izvorna koda

Komedija: Dekliščina

Triler: Kužna nevarnost

Dokumentarec: Aleksandrinke

Romanca: Pisma sv. Nikolaju

Mladinski film: Tintin in njegove pustolovščine

Risanka: Rango

Lestvice najbolj gledanih filmov v 2011

Slovenija (po številu gledalcev)

1. Smrkci – 206 tisoč**

2. Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi – 108 tisoč

3. Johnny English 2 – 94 tisoč**

4. Prekrokana noč 2 – 93 tisoč

5. Kung fu panda 2 – 87 tisoč

6. Harry Potter in Svetinje smrti – 2. del – 87 tisoč

7. Njuna družina – 83 tisoč*

8. Avtomobili 2 – 81 tisoč

9. Hitri in drzni 5 – 75 tisoč

10. Rio – 73 tisoč

11. Harry Potter in Svetinje smrti: 1. del – 66 tisoč*

12. Zlatolaska – 65 tisoč

13. Somrak saga: Jutranja zarja – 1. del – 55 tisoč**

14. Kraljev govor – 51 tisoč

15. Moja neprava žena – 51 tisoč

* od lani

** še na sporedu

Opomba: Gremo mi po svoje je leta 2010 videlo več kot 160.000 gledalcev, skupaj z letošnjim obiskom pa je pristal  pri 205.000 gledalcih.

ZDA (po zaslužku v USD)

1. Harry Potter in Svetinje smrti: 2. del – 381 milijonov

2. Transformerji 3 – 352 milijonov

3. Somrak saga: Jutranja zarja – 1. del – 271 milijonov

4. Prekrokana noč 2 – 254 milijonov

5. Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi – 241 milijonov

Prvič objavljeno v Vikendu v decembru 2011.

Režija: Lars von Trier

Igrajo: Kirsten Dunst, Charlotte Gainsbourg, Kiefer Sutherland, Alexander Skarsgård, Brady Corbet, Cameron Spurr, Charlotte Rampling, Jesper Christensen, John Hurt, Stellan Skarsgård, Udo Kier

Le redkim je dana možnost obdelave lastne depresije na tako grandiozen in drag način kakor danskemu režiserju Larsu von Trierju. A še redkejši so tisti, ki bi za tak projekt prejeli nagrado evropske filmske akademije za najboljši film leta. Melanholija si zasluži nagrade, ki jih je prejela; vizualno je film za razred boljši od hollywoodskih spektaklov, igra je odlična, zgodba deluje na več plasteh, je polna simbolizma in metaforike ter vsebuje tudi okoljsko sporočilo. Film je, skratka, čudovit paket cenjenih elementov evropskih filmov, vključno z brezkompromisnim apokaliptičnim koncem.

Vsebinsko se Melanholija giblje na precej znanem terenu za von Trierja, saj je osrednji del filma zapolnjen z dialogi o odnosih med ljudmi, depresiji, nezmožnosti premika iz ustaljenih vzorcev. Estetsko je prikaz gala poročnega slavja čudovita mešanica baročnega pretiravanja in realistično trpečega neuspeha realizacije, prikaz apokalipse pa preprosto osupljiv. Kljub odlični igri in zanimivim temam pa so liki daleč od vrhuncev von Trierjevega ustvarjanja, predvsem Justine (Kirsten Dunst) je zgolj nadomestek za samega avtorja, žrtev depresije brez pravega sporočila.

Prvič objavljeno v Vikendu v decembru 2011.

Režija: Andrew Niccol

Igrajo: Justin Timberlake, Amanda Seyfried, Olivia Wilde, Alex Pettyfer, Cillian Murphy, Johnny Galecki, Vincent Kartheiser
Matt Bomer

Znanstveno-fantastična dela običajno prikazujejo svet prihodnosti, pri čemer je ta pogosto metafora za sedanjost. Tako je denimo Avatar z zgodbo o planetu Pandora kritika tako vojne v Iraku kot izkoriščanja naravnih bogastev Amazonke in Afrike ter tudi kolonializma. In čeprav je to povsem očitno, Avatar kljub klišejski zgodbi gledalca povsem posrka v svoj svet. Trgovci s časom pri tem ni tako uspešen. Koncept družbe, v kateri se nihče ne stara, čas pa je postal valuta s katero človek trguje, dokler mu je ne zmanjka, nato pa umre, je zanimiv. Žal izvedba ni.

Zgodba je tako polna lukenj, da je ni mogoče opisati drugače kot neumno, igra je na stopnji osnovnošolskih predstav, v dialoge pa so stlačene vse fraze, pregovori in dovtipi, ki vsebujejo besedo čas. To je prvih pet minut še prikupno, v nadaljnjih 104 minutah pa krepko preseda. Kot v vseh filmih režiserja Andrewa Niccola (Gattaca, Gospodar vojne) so scene stilistično dodelane, a denimo prepogoste reciklaže lokacij (tri ulice v Los Angelesu) ni mogoče prezreti. Seveda je še težje prezreti obupno zgodbo, predvsem ker je Andrew Niccol zaslužen za Trumanov show (scenarij) in Gattaco (scenarij in režija), dva ZF filma, ki se po tej plati uvrščata v sam vrh žanra.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2011.

Režija: Shawn Levy

Igrajo: Hugh Jackman, Evangeline Lilly, Kevin Durand, Anthony Mackie, Hope Davis, Phil LaMarr, Dakota Goyo, James Rebhorn

Ne glede na žanr je eno glavnih pravil literarne (filmske, knjižne ali gledališke) zgodbe, da mora biti glavni junak nekdo, s katerim se občinstvo lahko poistoveti. Jeklena moč tega ne ponudi.

Charlie Kenton (Hugh Jackman) je večino filma prepotenten nekdanji boksar, ki čustveno manipulira s prijatelji in laže poslovnim partnerjem, poleg tega je videti kot favorit v tekmovanju za najslabšega očeta. Enajstletnega sina Maxa namreč dobi v oskrbo, ko umre njegovo nekdanje dekle, otrokova mati, nato ga proda možu pokojničine sestre, hrani s hamburgerji, kokakolo in energijskimi pijačami, vlači s seboj na nelegalne robotske dvoboje, mu odreka spanec in je nasploh neodgovoren.

Odnos med Charliejem in Maxom ter Charliejeva osebna rast sta osrednji temi zgodbe,  a slabo izvedeni, kar je krivda scenarija, ne igralcev. Čeprav Charlie ni ravno dober lik, je Jackman poln življenja, Dakota Goya pa v vlogi Maxa ravno prav pobalinski. Da dveurni film ni dolgočasen, poskrbijo robotski boksarski dvoboji. Čeprav borilne koreografije niso ravno navdušujoče, pa roboti so. Žal ne dovolj, da bi se film odkupil za vse napake.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2011.

Režija: Matthijs van Heijningen Jr

Igrajo: Joel Edgerton, Mary Elizabeth Winstead, Eric Christian Olsen, Adewale Akinnuoye-Agbaje, Ulrich Thomsen, Kim Bubbs

Predzgodbe so redko prepričljive in so eden najtežjih filmskih ali literarnih izdelkov, predvsem zaradi znanega razpleta zgodbe. Najbolj očiten dokaz za to je Vojna zvezd, pri Stvoru pa je bil znak za alarm že napoved, da gre hkrati za predzgodbo in predelavo ene največjih mojstrovin žanra. A avtorji Stvora so izbrali zanimiv in preizkušen pristop, ki se je izkazal pri filmih Desperado in Terminator 2: Sodni dan (Terminator 2: Judgment Day).

Drugi film ima nekoliko drugačno zgodbo, a uporabi iste vzorce prikazovanja zgodbe, podobno zaporedje dogodkov in sorodne motive, rezultat pa je nov film, ki dopolni tematiko ter se “pobaha” z višjim proračunom in boljšimi posebnimi učinki. Stvor tako gledalcu ponudi vse ključne scene iz izvirnika, a z Mary Elizabeth Winstead namesto Kurta Russella, razširi zgodbo in mitologijo Stvora ter tako naredi prostor za morebitna nadaljevanja. Kot predzgodba odlično poveže konec filma z izvornim Stvorom, a kot predelava obdrži enako stopnjo nedoločnosti, vse pa obogati s številnimi grafičnimi prikazi stvora.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2011.

Slovenija

Izlet, režija: Nejc Gazvoda

Po petih vesnah na Festivalu slovenskega filma se režijski prvenec mladega pisatelja Nejca Gazvode poteguje tudi za nagrado na Liffu. Zgodba prikaže potovanje treh mladih prijateljev v ključnem obdobju njihovih življenj.

Rusija

Faust (Faust), režija: Aleksandr Sokurov

Proslavljen ruski režiser s priredbo Goethejeve tragedije zaokroži serijo filmov o mogočnih možeh z neslavnim koncem (Hitler, Hirohito, Stalin). Zlati lev v Benetkah.

Tarča (Mišen), režija: Aleksander Zeldovič

Rusija, prihodnost. Naravno bogastvo dežele končno prinese blaginjo, predvsem elitam. Skupina bogatašev potuje v zapuščeni astrofizikalni kompleks, kjer naj bi energija pomladila človeka.

Beneluks

22. maj (22 Mei), režija: Koen Mortier

Varnostnik v nakupovalnem centru ne opazi sumljivega fanta, ki se razstreli sredi centra. Ranjenim skuša pomagati, kot najbolje zna, a kmalu ga začnejo vsi kriviti.

Fant s kolesom (Le Gamin au vélo), režija: Luc in Jean-Pierre Dardenne

Brata Dardenne sta na filmskem festivalu v Cannesu slavila že s petimi filmi, tokrat z veliko nagrado žirije za najboljši film. Fant s kolesom je njuno precej tipično delo, realistično, čustveno, neizprosno.

Vampirji (Vampires), režija: Vincent Lannoo

V sekciji Ekstravaganca so običajno kraljevali azijski filmi, letos pa je usmerjena bolj evropsko. Vampirji je mokumentarec o nočnem “življenju” družine vampirjev v belgijskem predmestju.

Velika Britanija

Sramota (Shame), režija: Steve McQueen

Dobitnik vodomca izpred treh let se vrača na Liffe s svojim drugim filmom o spolno obsedenem mladeniču (v glavni vlogi spet Michael Fassbender), ki mu obisk zmedene mlajše sestre zmoti življenjski ritem.

Francija

17 deklet (17 filles), režija: Delphine in Muriel Coulin

Naslovnih 17 deklet, srednješolk, se odloči, da bodo hkrati zanosila, majhno mesto, v katerem živijo, pa se nikakor ne more sprijazniti z njihovo šokantno odločitvijo.

Irma Vep (Irma Vep), režija: Olivier Assayas

Eden izmed sklopov Retrospektiv je posvečen meta-filmu, filmu o filmu. Poleg Pojmo v dežju in Fellinijevega 8 in pol izbor prinaša tudi ta nenavadni francoski film o predelavi kultnega filma Vampirji s hongkonško zvezdnico Maggie Cheung v glavni vlogi.

Skandinavija

Onstran (Svinalängorna), režija: Prnilla August

Mlada ženska izve, da ji umira mati, zato se mora vrniti v rojstni kraj ter se soočiti s svojo preteklostjo. V glavni vlogi Noomi Rapace, ki je zaslovela kot Dekle z zmajskim tatujem, kmalu pa jo bomo lahko videli v filmu Sherlock Holmes: Igra senc.

Igra (Play), režija: Ruben Östlund

Najstniško nasilje je pogosta tematika v skandinavski kinematografiji in prav ustvarjalcem teh dežel je uspelo ta družbeni problem doslej tudi najbolje prikazati, nazadnje v filmu Boljši svet, ki je lani osvojil tujejezičnega oskarja.

Lovec na trole (Trolljegeren), režija: André Ovredal

Skupina mladih filmarjev spozna nenavadnega človeka, ki trdi, da je uradni, od države priznani lovec na mitološka bitja trole, in jih povabi s seboj na lov.

Afrika

Naj živi Riva! (Viva Riva!), režija: Djo Munga

Gangstersko dramo, postavljeno v podzemlje Kinšase, so mnogi že primerjali z brazilskim filmom Božje mesto (Cidade de Deus), še več kritikov pa je film označilo za najboljši afriški film vseh časov.

Španija

Finisterrae (Finisterrae), režija: Sergio Caballero

Dva duhca v rjuhah z izrezanimi očmi, ki govorita rusko in trdita, da sta nedavno umrla, sta na romarski poti sv. Jakoba proti rtu Finisterre, kjer se konča Iberski polotok.

Latinska Amerika

Vsi vaši mrtveci (Todos tus muertos), režija: Carlos Moreno

Kmet na svoji njivi najde kup trupel, a niti policija niti mestna oblast ne želita slišati nič o tem, saj je vendar volilni dan in nihče noče, da bi ta dogodek vplival na izid volitev.

Elitni vod 2 (Tropa de Elite 2: O inimigo agora é outro), režija: Jose Padilha

Film nadaljuje zgodbo o elitnem vodu brazilskih policistov, ki v Riu de Jaineru poskuša končati prevlado kriminalnih združb, pri tem pa se ne brani nasilnih metod.

ZDA

Pogovoriti se moramo o Kevinu (We Need to Talk About Kevin), režija: Lynne Ramsay

Produkcija neodvisnega filma v ZDA še nikoli ni bila tako obilna in v letošnjem Liffovem izboru najbolj izstopa film Pogovoriti se moramo o Kevinu, ki se osredotoči na družino fanta, ki je v šoli pobil kopico vrstnikov. V glavnih vlogah Tilda Swinton in John C. Reilly.

Grčija

Država, ki zadnje leto polni zunanjepolitične in gospodarske strani časopisov, je letošnji Fokus Liffa. Natančneje je v fokusu mladi grški film, ki je obiskovalce Liffa že lani tako navdušil s filmom Kočnik (Kynodontas), da so mu podelili vodomca. Med sedmimi filmi v sekciji sta tudi dva filma Yorgosa Lanthimosa, režiserja Kočnika, njegov prvenec Kinetta in nova stvaritev Alpe (Alpis).

Ime festivala: David Cronenberg

Kanadski režiser je odgovoren za žanr tako imenovane “telesne groze” (angl. body horror), pri katerem je ključ do groze v spreminjanju človeškega telesa v nekaj nadnaravnega, ostudnega. To je lahko bodisi mutacija kot v Muhi (The Fly), bodisi integracija s tehnologijo kot v eXistenZ in Videodromu, bodisi mutilacija kot v Trku (Crash) ali pa posledica halucinacije kot v Golem kosilu (Naked Lunch). V zadnjih letih se je Cronenberg bolj kot grozljivkam posvetil kriminalkam (Smrtne obljube, Senca preteklosti), letos pa v filmu Nevarna metoda (A Dangerous Method) preučuje razmerje med utemeljiteljema psihoanalize Sigmundom Freudom (Viggo Mortensen) in Carlom Jungom (Michael Fassbender) ter njuno prijateljico Sabino Spielrein (Keira Knightley). Njegovim zgodnjim delom, nastalimi med leti 1969 in 1982, je posvečena tudi sekcija Retrospektiva, pri čemer so nekatere kopije iz Cronenbergovega osebnega arhiva.

Kmalu na sporedu

Sekcija Predpremiere naj bi bila namenjena festivalski predstavitvi filmov, ki bodo kmalu prišli na redni spored naših kinematografov. A preskočiti filme iz te sekcije in načrtovati poznejši obisk kina je račun brez krčmarja, saj svetloba slovenskega projektorja po festivalu običajno ne osvetli niti polovice teh filmov. Tukaj je seznam tistih, ki jih gotovo lahko pričakujete.

Koža v kateri živim (La piel que habito), režija: Pedro Almodovar

V kinu od 17.11.2011

Policist (The Guard), režija: John Michael McDonagh

V kinu od 17.11.2011

Polnoč v Parizu (Midnight in Paris), režija: Woody Allen

V kinu od 24.11.2011

Gospodinja (Potiche), režija: François Ozon

V kinu od 12.12.2011

Pisma Sv. Nikolaju (Listy do M.), režija: Mitja Okorn

V kinu od 15.12.2011

La Havre (La Havre), režija: Aki Kaurismäki

V kinu od 12.1.2012

Viharni vrh (Wuthering Heights), režija: Andrea Arnold

Datum začetka predvajanja še ni določen.

Melanholija (Melancholia), režija: Lars von Trier

Datum začetka predvajanja še ni določen.

Ženska, ki poje (Incendies), režija: Dennis Villeneuve

Datum začetka predvajanja še ni določen.

Habeus papam: imamo papeža (Habemus Papam), režija: Nanni Moretti

Datum začetka predvajanja še ni določen.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2011.

Režija: Paul W.S. Anderson

Igrajo: Matthew Macfadyen, Milla Jovovich, Luke Evans, Logan Lerman, Ray Stevenson, Orlando Bloom, Christoph Waltz, Mads Mikkelsen, Freddie Fox.

“Vsi za enega! Eden za vse!” je vzklik, ki ga Hollywood zelo rad sliši, in tako vsakih dvajset let dobimo filmsko različico. Pričujoč film je seveda posnet v 3D tehniki, a to očitno ni več dovolj spektakularno, tako so filmarji zgodbi dodali še leteče ladje. Da, leteče ladje s cepelinu podobnimi baloni nad jadri.

To je skupaj s preverjeno zgodbo očitno dovolj, da se režiserju Paul W.S. Andersonu (Nevidno zlo)  ni treba truditi z drugimi vidiki filma. Na primer igro. In to čeprav ima v zasedbi dva izjemna evropska igralca, Christopha Waltza (Neslavne barabe) in Madsa Mikkelsena (Casino Royale). Hkrati pa Orlandu Bloomu (Gospodar prstanov) naloži zanj očitno pretežko vlogo (četrtega) negativca. Seveda se režiser potrudi v čim lepši luči prikazati svojo ženo Millo Jovovich, ta vlogi doda vse akrobatske sposobnosti, ki jih je osvojila v svoji karieri.

Film je zabaven, a hitro pozabljiv popkorn, poln eksplozij in pretepov, presunljivo poceni dialogov in neprepričljivo igro. A v nasprotju s prejšnjo različico s Charliejem Sheenom in Keiferjem Sutherlandom ga vsaj ne spremlja obupna pop pesmica.

Prvič objavljeno v Vikendu oktobra 2011.

Režija: Jon Favreau

Igrajo: Daniel Craig, Olivia Wilde, Harrison Ford, Sam Rockwell, Paul Dano, Clancy Brown, Keith Carradine, Ana de la Reguera.

Kavboji in vesoljci vsebujejo komične elemente, a kljub nekoliko hudomušnemu naslovu niso komedija, ampak akcijski triler, ki uravnoteženo prepleta znanstveno fantastiko z vesternom. V središču zgodbe je Jake (Daniel Craig), ki se prebudi sredi puščave z rano na telesu, nenavadno zapestnico in popolno amnezijo. Ko prijaha v mesto, se zaplete v pretep, nato ga aretirajo zaradi ropa in umora. A še preden ga šerif izroči zveznim oblastem, se na nebu pojavijo vesoljske ladje in ugrabijo nekatere prebivalce mesteca, Jakova zapestnica pa zažari in postane nevarno orožje. Jake tako sklene zavezništvo z lokalnim veljakom Dolarhydom (Harrison Ford) in skupina se odpravi iskat svoje ugrabljene.

Film sicer odlikujejo odlično posnete številne akcijske scene, a ima tudi mnoge šibke strani. Tako na primer nekateri liki niso najbolj posrečeni ali verjetni (zakaj bi strahopetni zdravnik odprl saloon na Divjem zahodu?), v drugi polovici filma pa zgodba postane dolgovezna in z izjemno redkih trenutkov nekoliko preveč predvidljiva. Kavboji in vesoljci je vizualno dodelan film, ki pa ne prepriča povsem in je ne glede na kakovost posebnih učinkov primeren tudi za ogled na televizorju; kljub oglasom.

Prvič objavljenov v Vikendu avgusta 2011.

Napovednik:

Režija: Martin Campbell

Igrajo: Ryan Reynolds, Blake Lively, Peter Sarsgaard, Mark Strong, Angela Bassett, Tim Robbins, Temuera Morrison, Jenna Craig

Redko se pojavijo filmi, v katerih je toliko različnih elementov tako zelo zgrešenih. Zgodba Zelene svetilke je mešanica pravljice in znanstvene fantastike, kar je prepričljivo v izjemno redkih primerih (bolj ali manj zgolj v Vojni zvezd). Dogajanje je namreč v veliki meri skrajno nesmiselno, pogosto je celo videti, kot da je scenarij posledica naključnega nizanja sličic iz stripa. Dialogi so, kot je pričakovati, še slabši. Igra sicer ni najslabša, a se je kljub temu boleče spomniti, kako izjemni so lahko Ryan Reynolds (Zakopan), Blake Lively (The Town), Peter Sarsgaard (Šola za življenje), Mark Strong (Rokenroler) in seveda oskarjevec Tim Robbins (Kaznilnica odrešitve).

No, potem so tukaj še posebni učinki. Zelo velik del filma, vključno z oblačili “Zelenih svetilk” in dogajanjem v vesolju, je narisan. Žal slog učinkov ni niti stripovski, kot denimo v Mestu greha, niti bolj stvaren kot v večini vesoljskih filmov od 2001: Odiseje v vesolju naprej. Z živimi barvami in zaobljenimi krivuljami včasih deluje skoraj psihedelično, večinoma pa je podoben risankam za petletne otroke. Kar je bržkone tudi edino občinstvo, ki bi se ob tem filmu lahko zabavalo.

Prvič objavljeno v Vikendu avgusta 2011.
Napovednik:

In še razlaga popularnosti Zelene svetilke, ki jo je pripravil The Onion:

‘Green Lantern’ To Fulfill America’s Wish To See Lantern-Based Characters On Big Screen