Avtorja serije: David Benioff in D.B. Weiss po knjigah Georga R.R. Martina

Režija: Timothy Van Patten

Igrajo: Sean Bean, Jason Momoa, Lena Headey, Emilia Clarke, Peter Dinklage, Mark Addy, Nikolaj Coster-Waldau, Kit Harington, Sophie Turner, Michelle Fairley, Harry Lloyd

Televizijska upodobitev epske serije romanov Pesem ledu in ognja obljublja, da bo najboljše fantazijsko neliterarno delo po trilogiji Gospodar prstanov. Še več, v HBO-jevi produkciji, ki nima zadržkov glede prikazovanja golote in nasilja, ima potencial, da ta žanr naredi zanimiv tudi za odrasle, ki bi jih pravljičnost vsebine lahko odvrnila. Ne nazadnje je HBO-ju nekaj podobnega uspelo že s serijo Prava kri (True Blood), ki je obsedenost  z vampirji in volkodlaki razširila čez meje ljubiteljic Somraka.

In če lahko sklepamo po prvem delu, se kaj lahko zgodi, da bodo tudi zmaji, krvovolki, Zid, Oni in seveda vse spletke kraljevih rodbin kmalu vstopili v splošno kulturno zavest. Poudarimo, se lahko zgodi. Pesem ledu in ognja oziroma že samo prva knjiga, Igra prestolov, po kateri je posneta prva sezona, je izjemno obsežno delo, ki pri branju zahteva pogoste preskoke na zemljevide in družinska drevesa rodbin, kar pa pri ogledu televizijske serije ni najbolj priročno.

Prav ta kompleksnost je glavna slabost prvega dela serije. Če smo samo pozorni na predstavitev lika Jona Snega, njegovo delno članstvo v družini Stark najprej razložijo ob odkritju mrtve krvovolkulje, nato pa še dvakrat zapored med gostijo na čast kralju. Takšni, sicer dobro napisani dialogi niso najboljši za tempo zgodbe, hkrati pa je vseeno vprašljivo, ali bodo ob nenehnem dodajanju likov dovolj, da si bodo povezave zapomnili tudi tisti, ki knjige niso prebrali. Sčasoma naj bi tega bilo vse manj, tako da bo več prostora za akcijo (in seks), v nadaljevanju bo serija tudi še pokazala, kako visoko sega za zdaj izvrstna produkcija, saj so knjižni opisi preostalih gradov, mest in seveda tudi bitk bistveno bolj baročni kakor Zimišče in dogodki prvega dela.

O televizijski seriji Igra prestolov lahko za zdaj povemo precej dobrih stvari in jo vsekakor priporočamo zelo širokemu krogu gledalcev, vseeno pa prvi del zaradi mnogih vsiljenih razlag ni mogel narediti niti približno takšnega vtisa kot prvi del Skrivnostnega otoka (Lost), ki je gledalce potegnil v še bolj nenavaden svet kot so Sedma kraljestva.

Prvič objavljeno v Vikendu aprila 2011.

Foto: HBO

Napovednik:

Kdo so ti novi obrazi?

Kapitan Kirk – Chris Pine

Ena izmed najpogostejših kritik prvih fotografij zasedbe Zvezdnih stez je bila, da so videti kot reklama za CalvinKlein. In letela je predvsem na glavnega igralca Chrisa Pina. Temu 29-letnemu, doslej zgolj stranskemu igralcu, je z Zvezdnimi stezami uspel velik preboj. Upodobil bo mladega, uporniškega Jamesa T. Kirka, ki mora povsem neizkušen prevzeti vodenje vesoljske ladje.

Spock – Zachary Quinto

To je prva filmska vloga za najnevarnejšega negativca serije Heroji, Sylarja, dodaten izziv pa je seveda dejstvo, da je Spock v podobi Leonarda Nimoya eden najbolj znanih filmskih, oziroma televizijskih likov vseh časov.

Dr. McCoy – Karl Urban

Starega “dohtarja”, ki je v seriji in filmih Kirku zmeraj razlagal česa ni mogoče narediti, bo igral novozelandski igralec Karl Urban, ki smo ga lahko videli že v Gospodarju prstanov, pa tudi v Riddickovih kronikah in Doomu. Morda si ga bomo tokrat tudi zapomnili.

Scotty – Simon Pegg

Eden najbolj priljubljenih likov osnovne serije, zmeraj zabaven in nasmejan Scotty bo tokrat angleški komik Simon Pegg, zvezdnik filmov Vroča kifeljca in Noč neumnih mrtvecev.

Sulu – John Cho

Ključna vloga Hikara Sula v izvirni seriji je bila “obarvanost” ekipe, ki je tako predstavljala cel svet. Takrat ga je upodobil Američan japonskega rodu George Takei, v novi različici pa ga bo John Cho, ki je sicer iz Južne Koreje. Choja smo lahko videli v filmu Zadeta modela.

Chekov – Anton Yelchin

Podobno je vloga Chekova služila za vključitev Rusov, oziroma takrat Sovjetov. Šele 20-letni Anton Yelchin je dejansko rojen v St. Peterburgu, a ima za seboj že kar obsežno ameriško  filmsko in televizijsko kariero. Pred seboj pa najbrž še večjo, saj ga bomo kmalu videli v novem Terminatorju v vlogi Kyla Reesa, očeta Johna Connorja.

Uhura – Zoe Saldana

Tudi Uhura je predvsem obarvala posadko v kateri je služila kot vezistka. V filmu je njena vloga nekoliko večja, saj je lingvistka, ki govori mnoge vesoljske jezike. Zoe Saldana je sicer nastopala v stranskih vlogah v Piratih s Karibov in Točki prednosti, konec leta pa jo bomo lahko videli v Avatarju, novem filmu Jamesa Camerona.

Kdo so ti s svežim pristopom?

J.J. Abrams

Abrams je začel kariero kot scenarist, podobno kot Quentin Tarantino, in po par nepresunljivih filmih uspel prodati scenarij za film Armagedon. Takrat je tudi vstopil v televizijski svet s Felicity. Zaenkrat nič posebnega, a kmalu si je zaželel delati precej bolj kompleksne zgodbe in predstavil serijo Alias. Tega je še pred zaključkom nadomestil s Skrivnostnim otokom in kmalu je do njega prišel Tom Cruise naj posname Misijo: Nemogoče III. Zvezdne steze so njegov prvi projekt po tem filmu, vendar pa je vmes kot producent sodeloval tudi pri serijah Fringe in Šest stopinj ter pri filmu Pošastno.

Kurtzman, Abrams in Orci

Roberto Orci in Alex Kurtzman

Scenarista novih Zvezdnih stez sta sedaj Abramsova tesna sodelavca, a kariero sta začela pri Kseni: Bojevniški princesi in Herkulu. Z Abramsom sta pričela sodelovati pri Aliasu, nato pa preskočila Skrivnostni otok (tam je glavni scenarist Damon Lindelof, ki bo soscenarist naslednjih Zvezdnih stez) in se lotila serije Fringe. Vmes sta še spisala Misijo: Nemogoče III in oba dela Transformerjev.

Kdo je ta nov negativec?

Nero (Eric Bana)

Nero je Romulanec, ki potuje nazaj skozi čas, da bi se maščeval za smrt svoje družine. Romulanci so rasa, ki jo ljudje prvič spoznajo šele v seriji Zvezdne steze, kar pomeni, da je v tem svetu popolna neznanka. Sicer so Romulanci sorodna rasa Vulkancem, vendar njihovi odzivi bolj temeljijo na čustvih in manj na čistem intelektu.

Igra ga Eric Bana, ki je blestel že v Troji, Münchnu in Sestreljenemu črnemu jastrebu. Glede na to kako pomembno je imeti prepričljivega negativca, je Bana precej dobra izbira.

Kdo še?

Leonard Nimoy

Originalni gospod Spock se vrača tudi v tem filmu in sicer kot originalni Spock. Čeprav je znan predvsem po tej vlogi, je Nimoy sicer igral v celi paleti neznanih filmov in se pojavljal v serijah, poleg tega pa je tudi režiser. Med drugim je režiral dva filma Zvezdnih stez in komedijo 3 moški in dojenček.

William Shatner

Originalnega kapitana Kirka pa boste v novem filmu zastonj iskali. Sicer si je želel nastopiti v filmu in J.J. Abrams je skupaj s scenaristoma tudi razmišljal kako bi ga lahko vključili, a so se na koncu dogovorili, da ga ne bo, saj je Shattner dejansko želel imeti glavno vlogo.

Ocena filma sledi kmalu …

Prvič objavljeno v Vikend magazinu aprila 2009.

Zarečenega kruha se največ poje. To bi lahko rekli tudi Jossu Whedonu, ki je po masakru, ki so ga iz njegove serije Firefly naredili pri Foxu, zatrdil, da nikoli ne bo več delal s to televizijsko hišo. Po šestih letih se je avtor uspešnic, kot so Buffy: izganjalka vampirjev in Angel vendarle vrnil na kraj in TV postajo zločina s svojo novo serijo Dollhouse. Okoli sebe je zbral ekipo, s katero je sodeloval že pri prejšnjih serijah, v glavni vlogi pa nastopa Eliza Dushku, ki smo jo prav tako že srečali v Buffy in Angelu.

V Dollhouseu spremljamo dekle, ki jo poznamo le pod imenom Echo in je ena izmed t.i.lutk. Gre za osebe, ki jim s posebnim postopkom izbrišejo osebnost in jo nadomestijo z drugo, vključno s fizičnimi veščinami, znanjem in tudi hibami. Te lutke potem uporabijo v različnih akcijah: nekatere so samo spremljevalke in spremljevalci bogatašev, ki izpolnijo vse njihove želje, na drugih misijah pa so taiste lutke lahko pogajalci za izpustitev talcev, plačani morilci ali karkoli drugega. Ko so “doma” (v hiši lutk, po kateri ima serija ime), pa se obnašajo kot otročji roboti: brez spominov, brez osebnosti, pripravljeni na naslednjo misijo, ko bodo zopet sprogramirani glede na želje naročnika. Bivanje v hiši lutk naj bi bilo prostovoljno, vendar gre večinoma za kriminalce, ki so sprejeli nekajletno bivanje v hiši v zameno za izogib dolgoletni zaporni kazni. Težave pa povzroči prav Echo, ki je sicer ena izmed najboljših lutk: čedalje pogosteje se prične spominjati podrobnosti iz misij in iz svojega prejšnjega življenja. Na drugi strani pa sta vodjem hiše lutk za petami tudi detektiv FBI Paul Ballard, ki sledi govoricam o hiši, in bivša lutka, ki se mu je zaradi prevečkrat izbrisane osebnosti zmešalo.

Če sodimo po prvem delu, ki se je v ZDA odvrtel prejšnji teden, bo Dollhouse nov Whedonov hit. Zaplet je originalen in zanimiv, avtorjem pa omogoča tudi veliko svobode pri tem, kaj naj se v posameznem delu dogaja. Zaenkrat so se scenaristi posvetili le zapletu in glavni junakinji, že v naslednjih delih pa lahko pričakujemo več lutk in tako tudi več različnih misij: avtorji obljubljajo veliko akcije, pa tudi občasno “dobro delo”, ki ga skrbniki hiše opravijo za dobrobit nekoga, ne za finančno korist (najem lutke je namreč zelo drag). Prvi del serije je pritegnil kar veliko radovednežev: serija je bila med moškimi gledalci na prvem mestu po gledanosti v času predvajanja, med ženskami pa na drugem. Prva sezona bo imela 13 delov, Whedon pa se že pogaja s Foxom za drugo sezono, tako da bomo, kot vse kaže, v hiši lutk lahko uživali dlje časa.

Ne želi si svojega bližnjega.

Ko japonski znanstveniki izumijo pijačo Tru:Blood, nadomestek za kri, lahko vampirji končno stopijo iz ilegale, saj zdaj nimajo potrebe po tem, da bi ubijali ljudi. Družba jih precej skeptično sprejme, a vampirji pričenjajo pridobivati vse več državljanskih pravic. Zgodba serije je postavljena v majhno mestece v Louisiani, kjer mlada natakarica Sookie Stackhouse spozna prvega vampirja, postavnega Billa Comptona, ki se je ravno priselil v njihov kraj. Svet True Blood pa nima zgolj vampirjev – Sookie je namreč telepatinja in je že vso življenje na obrobju družbe, saj jo imajo vsi za čudakinjo, ker ve preveč stvari. Vendar pa vampirjevih misli ne more brati, kar jo, poleg njegovega videza takoj pritegne k njemu. No, poleg vampirjev in telepatov pa so v tem svetu še bitja, ki spreminjajo svojo podobo, demoni in volkodlaki. In, kar je še najbolj zabavno, prav vsi so izjemno pohotni. Dodatna zanimivost serije je sama pijača Tru:Blood, saj so v ZDA dejansko začeli oglaševanje serije z oglaševanjem pijače, pri čemer so uporabljali zabavne slogane kot sta: “Ne želi si svojega bližnjega” in “Prijatelji ne dovolijo prijateljem piti prijateljev”.

True Blood je ena najboljših in najbolj gledanih teve serij jesenske sezone v ZDA in prva sezona z 12 deli se je že zaključila. Druga sezona sledi jeseni. Serija temelji na romanih pisateljice Charlaine Harris, producent in režiser pa je Allan Ball, scenarist Lepote po ameriško in avtor serije Pod rušo. Zasedba je odlična (in predvsem privlačna): Sookie igra Anna Paquin, ki jo večina pozna iz filmov X:Men, Bill je Stephen Moyer, Sookijin neumen, a izjemno virilni brat Jason je novozelandec Ryan Kwanten, njena zatežena prijateljica Tara pa Rutina Wesley.

Poleg pohotnih nadnaravnih bitij pa True Blood prinaša tudi odlično kriminalko, saj skorajda do zadnjega dela ni znano kdo je morilec, kaj se dogaja s Taro in kaj točno se gre lastnik bara Sam. Pričakujte precej šokantnih obratov in razkritij.

Več o seriji v tem odličnem napovedniku:

Kdaj bo razkritje?
Avtorji sicer nočejo izdati prav ničesar, vendar so že na začetku zagotovili, da imajo dovolj materiala za več sezon; že na začetku sta bila pripravljena učinkovita zaključka prve in zadnje sezone, pri čemer je zadnja lahko vsaj tretja. Hkrati so zagotovili, da imajo še ogromno materiala, ki bi ga radi uporabili, vendar je vse odvisno od financ in gledanosti. Ko je gledanost v tretji sezoni začela nekoliko padati in je četrto presekala stavka scenaristov, so razglasili, da bo zadnja česta sezona, pri čemer pa bosta imeli peta in šesta sezona po le 16 delov.

Kaj že vemo?
In kaj nam lahko otok še razkrije? Kot je v enem izmed redkih intervjujev povedal avtor serije J.J. Abrams, so se cel čas trudili vključevati razne namige, dejanja, dogodke in situacije, ki se sprva ne zdijo ključnega pomena, a se nato izkažejo za bistvene elemente zgodbe. Eno izmed tovrstnih ključnih izjav da Rose, materinska črnka, ki ob koncu svojega strmenja v morje v prvih delih pove Jacku, da njen mož zagotovo še živi in da so tisti, ki so bili v repu letala, prav tako prepričani, da so edini preživeli. Zelo pomemben je tudi Michael, ki bo v naslednjem delu pokazal kar nekaj presenečenj. Pravzaprav se v vsakem delu izkaže, da ima prav vsak lik celo vrsto skrivnosti, ki bi mu jih težko pripisali glede na, recimo temu, dokaj normalno obnašanje v tako ekstremnih razmerah. In seveda, tudi otok ima takšne skrivnosti, a te se pričenjajo razkrivati šele v dvojnem delu ob zaključku prve sezone.
A dajmo na polovici prve sezone razčleniti, kar je jasnega. Letalo je padlo na otok, preko tisoč kilometrov iz začrtane poti. Poleg preživelih iz nesreče, se na otoku nahaja tudi skrivnostna Francozinja Danielle Rousseau, ki je že pred 14 leti posnela klic na pomoč. Hkrati je na otoku še nevaren Ethan, ki je ugrabil nosečo Claire in skoraj ubil Charlieja. Rousseaujeva omenja tudi »tiste druge«, ki so njej odnesli sina. Ali je Ethan eden izmed njih, ni znano. Med vso tropsko vegetacijo so električni kabli za katere ni znano kam vodijo, vendar pa imajo najverjetneje nekaj opraviti z loputo, ki jo skušata odpreti Locke in Boone. Ta loputa pa je, kot vse kaže, del nekega bunkerja ali pa drugačnega megalomanskega kompleksa na otoku. Druge nepremičnine poleg lopute so še Francozinjina hiša in skrivnostna Črna skala, ki jo le-ta omenja. Poleg ustreljenega polarnega medveda obstaja na otoku še ena pošast, ki pa je nihče ni videl in preživel. Znano je le, da na svoji poti ruši drevesa in da pobija tako na tleh, kot tudi po vrhovih krošenj. Vse ostalo so ugibanja.

J.J. Abrams
Avtor serije je Jeffrey Jacob Abrams, scenarist iz New Yorka, ki je začel filmsko kariero s prijetno komedijo zmešnjav Filofax o poslovnežu, ki mu pobegli zapornik ukrade beležnico z vsemi kontakti ter tako prevzame življenje. Tekom devetdesetih je med drugim še spisal tragično dramo Večno mlad z Melom Gibsonom v glavni vlogi in velespektakel Armageddon, v katerem sta blestela Bruce Willis in Ben Affleck kot iskalca nafte, ki postaneta astronavta in rešitelja Zemlje pred asteroidom. V svet televizije je vstopil z najstniško serijo Felicity o prigodah in nezgodah mlade študentke, ki išče pravo ljubezen. A po dveh sezonah se je Abrams pričel dolgočasiti, saj je imel kupe idej, ki bi jih lahko uporabil le, če bi Felicity imela skrivno življenje tajne agentke. In tako je nastala še uspešnejša serija Alias z Jennifer Garner v glavni vlogi agentke Cie, ki ima še večje težave v zasebnem življenju. Alias je pritegnil pozornost mnogih, med drugim tudi Toma Cruisa, ki je Abramsa prepričal, da poskusi tudi s filmsko režijo in sicer pri prihajajočem Mission: Impossible III.

Napaka?
Izgubljeni otok je trenutno sicer ena najbolj gledanih televizijskih serij, njen dvodelni pilot (prvi in drugi del) pa slovi tudi kot daleč najdražji pilot vseh časov. Z 12 milijoni dolarjev je dejansko presegel proračun celotnih sezon teve nadaljevank in Disney, lastnik mreže ABC, je zaradi odobritve tega projekta odpustil predsednika uprave ABC Lloyda Brauna. Izgubljeni otok je nato sicer postal največji uspeh mreže tisto leto, a Braun vseeno ni dobil svoje službe nazaj.

In kako je bil porabljen ta denar? Večina denarja ni šla za ekskluzivno snemalno lokacijo na Havajih, niti za veliko število igralcev, ali izjemne posebne učinke, temveč za nakup in prevoz 32 let starega letala Lockheed Tristar L-1011, ki se je leta 1998 po več kot 28 tisoč postankih poslovilo od letenja.

Zanimivosti nastajanja
V prvi različici scenarija naj bi Jack umrl že ob koncu pilota, vendar so se ga ustvarjalci odločili obdržati. V kolikor bi ga imeli samo v prvih dveh delih, bi si ustvarjalci lahko privoščili veliko bolj znanega Michaela Keatona (Batman), tako pa je prišel do svoje druge vidne vloge 39-letni Matthew Fox.
Yoon-jin Kim je znana južnokorejska igralka, ki smo jo pred nekaj leti lahko videli tudi pri nas v glavni vlogi najuspešnejšega južnokorejskega filma Širi. Sprva je skušala dobiti vlogo Kate, a čeprav pri tem ni bila uspešna, je tako navdušila avtorje, da so dodali lika Sun in njenega moža Jina.
Lik propadlega pop zvezdnika Charlieja naj bi sprva imel preko štirideset let, vendar je Dominic Monaghan, sicer znan po vlogi Hobbita Merryja v Gospodarju prstanov, tako navdušil avtorje, da so lik priredili.
Edini, ki mu ni bilo treba na avdicijo je bil Terry O’Quinn, saj je J.J. Abrams vlogo Johna Locka spisal z njim v mislih. O’Quinn je tudi v zasedbi Abramsovega Aliasa, sicer pa je tudi tesen prijatelj s Chrisom Carterjem, avtorjem najpopularnejše serije devetdesetih – Dosjejev X in je prav tako igral v vseh njegovih serijah.
Naveen Andrews, ki igra Iračana Sayida, je dejansko Britanec indijskega porekla. Še večjo preobrazbo za vlogo pa je opravil kuža Vincent, saj ga igra psička Madison.

Ustvaril: Josh Friedman
Igrajo: Lena Headey, Thomas Dekker, Summer Glau, Richard T. Jones, Brian Austin Green, Garret Dillahunt.

James Cameron je sicer po koncu snemanja filma Terminator 2 povedal, da je, kar se njega tiče, zgodba o Terminatorju zaključena, vendar pa to še ne pomeni, da ga morajo ubogati in franšizo pustiti pri miru. Že pred petimi leti smo tako dočakali tretji del, za katerega je celo Cameron izjavil, da mu je všeč (čeprav pri snemanju filma ni sodeloval), na malih zaslonih pa lahko preko luže spremljajo že drugo sezono televizijske serije The Sarah Connor Chronicles, ki zgodbo nadaljuje približno tam, kjer se drugi film konča.

Serija se začne leta 1999. Sodni dan, ki naj bi ga preprečili z dogodki konec drugega filma, John in Sarah s pomočjo Terminatorja (Švarci v svoji najbolj znani vlogi, seveda) očitno niso uspeli preprečiti. Johna še vedno preganjajo napadalci iz prihodnosti, tako da se morata z mamo neprestano seliti in skrivati za novimi in novimi identitetami. Poleg terminatorjev ju namreč preganja tudi FBI pod vodstvom agenta Jamesa Ellisona, ki je prepričan, da je Sarah nevarna psihopatka. Med begom se John in Sarah pod vodstvom Cameron, preprogramirane terminatorke, ki je bila skozi čas poslana da ju zaščiti, znajdeta v skoraj brezizhodnem položaju: zaklenjena v sef banke in oblegana z vseh strani. Cameron v sefu sestavi časovni stroj (po delih shranjenega v predalnikih, za vsak slučaj), ki uniči banko in trojico pri tem popelje v leto 2007, se pravi v sedanjost. Trojici je uspel popoln pobeg… ali pa tudi ne, kot se kmalu izkaže.

Avtorji serije so pri scenariju povsem ignorirali tretji del filma, kar ustvari malo nerodno situacijo, saj bo četrti Terminator, ki ga bomo na velikih platnih lahko ugledali letos, nadaljevanje tretjega dela, se pravi da The Sarah Connor Chronicles ni v skladu z zgodbo, ki jo prikazujejo filmi. Snovalci serije so zato “spretno” razložili, da se serija dogaja v vzporednem vesolju, ki s tretjim in četrtim delom filma nima nič skupnega (prva dva dela še vedno veljata in sta pravzaprav predzgodba serije). Nekoliko neelegantna rešitev, vendar avtorjem drugega pravzaprav ni preostalo, glede na to, da so serijo vtaknili med drugi in tretji del, slednji pa zaradi svoje zgodbe ne dopušča kakršnekoli telovadbe med obema filmoma.

Serija se je v začetku, kar se zgodbe tiče, precej lovila: neke osi, okoli katere bi potekalo dogajanje, ni bilo, vsak del je bil bolj kot ne zaključena celota z malo navezave na predhodni ali naslednji del. V nadaljevanju prve sezone so avtorji ubrali novo smer in serijo zasnovali tako, da skoraj moramo spremljati vsak del, saj ima po novem rdečo nit, ki jo hitro izgubimo. S tem so pritegnili precej več navdušencev nad filmi, tako da so kljub prvim slabim rezultatom vodili pri studiu Warner zadovoljni z gledanostjo. Usoda nadaljevanke je bila namreč konec prve sezone še precej negotova.

Igralska ekipa je dokaj znana: Lena Headey je igrala kraljico Gorgo v filmu 300, Summer Glau se je ljubiteljem znanstvene fantastike prikupila v seriji Firefly in filmu Serenity, Brian Austin Green pa je bil “nepozaben” v vlogi Davida Silverja v Beverly Hills, 90210 (v originalni seriji, ne letošnji predelavi, da ne bo pomote) – in začuda se obnese precej bolje kot v svoji najbolj slavni Vanilla Ice-wannabe vlogi. Thomas Dekker, ki ima glavno vlogo, je pravzaprav še najmanj znan od vseh glavnih protagonistov, v svojem seznamu pa ima predvsem nastope v vrsti TV serij.

Kronike Sarah Connor so eno večjih presenečenj znanstvenofantastične ponudbe na ameriških televizijah, kljub začetnim pričakovanjem, da bo šlo predvsem za molžo ugledne franšize brez pravega prispevka k samemu svetu Terminatorja. Zgodba je domiselna in dobro posneta, izbira igralcev posrečena, dogajanje samo pa dovolj pestro in zanimivo, da bo vse ljubitelje Terminatorja pritegnila pred TV, čeprav v seriji ni Švarcija. Mogoče, če izgubi na naslednjih guvernerskih volitvah…

Sveže ovdovela gospodinja Nancy (Mary-Louise Parker) z dvema otrokoma – najstnikom in osnovnošolcem – prične preprodajati marihuano, da lahko vzdržuje svoj življenjski slog. Začne zelo skromno – marihuano kupuje v Los Angelesu pri temnopoltem “družinskem podjetju”, ki ga vodi zajetna Heylia (Tonye Patano) ob pomoči noseče hčerke in nečaka Conrada (Romany Malco). Prodaja jo v domačem predmestnem Agresticu večinoma prijateljem svojega pokojnega moža.

A Nancy je podjetna in najprej ugotovi, da marihuana ni na voljo zgolj kot najcenejši skank, temveč tudi v drugih oblikah. Ko na lokalnem faksu išče inštruktorja za sina, hitro opazi, da študenti veliko kadijo, zato rekrutira sveže odkritega inštruktorja Sanjayja (Maulik Pancholy) in tako razširi svojo prodajno mrežo.

Seveda pa ima tudi tako življenje svoje težave – od odraščajočih otrok, ki še nista prebolela smrti očeta, do zaplenjenega avtomobila, poskusa davčne utaje ter neodgovornega in zblojenega svaka Andyja (Justin Kirk). Seveda pa je zmeraj najboljši komični element Nancyjin računovodja Doug (Kevin Nealon).

Gandža se v osnovi propagira kot komična serija, vendar je dejansko drama z (mnogimi) komičnimi elementi. Ob tem se vse bolj razvija tudi kriminalka, saj po par sezonah Nancy konkretno napreduje po lestvici zločina. Na TV Slovenija trenutno predvajajo prvo in drugo sezono s po dvema deloma na sobotno noč, kar upamo, da bodo hitro razširili še s tretjo. Vsaka sezona Gandže se sicer zaključi s konkretnim “cliffhangerjem”, pri čemer je prav zaključek druge sezone najbolj krut do gledalcev. Pravzaprav je že tedensko čakanje na naslednji del čisto preveč naporno, če se človek zaveda, da naslednji del dejansko obstaja, zato boste najbrž kar hitro segli po eMuli in torrentih.

Vorenus in Pullo – mimogrede, gre za dejanska legionarja iz galskih vojn, ki ju je Cezar tudi omenil v svojih Commentarii de Bello Gallico, vendar pa je njuna življenjska zgodba v seriji, za razliko od prikazanega življenja ostalih bolj znanih zgodovinskih osebnosti, povsem izmišljena – s pomočjo nekaj sreče in veliko iznajdljivosti preživita vojno in v naslednjih dveh desetletjih neposredno vplivata na potek zgodovine in sodelujeta pri dogodkih, ki jih večina izmed nas pozna iz zgodovinskih knjig.

Ustvarjalci serije so se znašli pred težko nalogo: konec rimske republike in nastanek imperija je namreč dobro dokumentiran, večina gledalcev serije pa vsaj v grobih orisih pozna dogajanje v času med leti 50 in 30 pred našim štetjem. Avtorji so v zgodovinski drami Rim zato ubrali malo drugačen pristop pristop: skozi oči dveh legionarjev so prikazali dogajanje v Rimu ob koncu obdobja republike, pri čemer se poskušajo, kolikor se le da, držati dejanskih zgodovinskih dejstev, oba glavna junaka pa sta zelo domiselno vpletena v vse dogajanje, pri čemer ves čas v senci velikih zgodovinskih prelomnic spremljamo tudi njuno zasebno življenje.

Rezultat je odlična serija, ki gledalca popelje v obdobje antičnega Rima, kljub temu, da zgodbo in razplet poznamo, pa zgodba gledalce vseeno drži na trnih.
Snemanje serije je bil podvig brez primere v zgodovini televizije: prvih 12 delov, ki prikazujejo vzpon in padec Julija Cezarja, je stalo 100 milijonov dolarjev, pri snemanju pa je sodelovalo skoraj 400 ljudi. Kulise starega Rima so postavili na več kot 20.000 m2 površine, na katerih so zrasle na pogled avtentične antične vile in forumi, pa tudi revne četrti. Druga sezona, ki prikazuje boj za oblast med Oktavianom in Markom Antonijem, je stroške serije skoraj podvojila, zato so se pri HBO in BBCju odločili, da novih nadaljevanj serije ne bo.

Igralska zasedba je pisana, svoje delo pa opravi več kot dobro. Še posebej izstopata Polly Walker v vlogi Atie Julii in James Purefoy kot Mark Antonij – prva je za svojo igro dobila tudi Zlati globus. Sama serija je sicer večkrat nagrajena tako v Evropi kot v ZDA, prvo sezono pa smo si na naših malih zaslonih že lahko ogledali.

Primeri, ki jih v Fringu raziskujejo so precej raznoliki, a nekako vsi povezani s t.i. vzorcem. To je serija nenavadnih nesreč in zločinov, za katere sumijo, da naj bi dejansko bili eksperimenti na globalnem nivoju. Zanimivo je, da so vsi primeri povezani z eksperimenti, ki jih je Walter izvajal v sedemdesetih, ko je delal na Harvardu. S skoraj vsemi primeri je tesno povezana tudi korporacija Massive Dynamic (hm, to zagotovo NE cilja na proizvajalca orožja General Dynamics, med drugim tudi delnega lastnika ravenske Sistemske tehnike), katere lastnik je Walterjev nekdanji partner William Bell, a jo predstavlja direktorica Nina Sharp, ponosna lastnica robotske roke.
In s kakšnimi mejnimi znanostmi se Fringe ukvarja? Pravzaprav imajo očitno namen obdelati celoten spekter: teleportacija, časovno potovanje, premikanje skozi trdno snov, povezovanje umov dveh ljudi, genska manipulacija, kloniranje, grozljive nalezljive bolezni, ultra-pospešeno staranje (od rojstva do smrti v 45 minutah) in tako naprej. Znanstvene razlage so običajno precej privlečene za lase in zaradi Walterja tudi precej (preveč?) humoristične. Vseeno so zgodbe praviloma dovolj zanimivo podane, da je mogoče te napake tudi spregledati.

Seveda ni naključje, da je Fringe uspešna serija, saj je med avtorji J.J. Abrams, znan po projektih kot so Skrivnostni otok (Lost), Alias, januarska grozljivka Cloverfield in prihajajoče nadaljevanje Zvezdnih stez, čeprav imata glavna avtorja Roberto Orci in Alex Kurtzman tudi nekaj bolj butastih naslovov v svoji filmografiji, denimo Herkula, Kseno – bojevniško princeso in Transformerje.

V glavnih vlogah so večinoma dokaj sveži obrazi, pri čemer je edina šibka točka Anna Torv v vlogi agentke Dunhamove. Sicer je daleč od tega, da bi bila obupna igralka in je hkrati znatno lepša od denimo Scullyjeve, vendar pa ima večino časa povsem kisel izraz na obrazu, ki je sicer del vloge, ampak vsekakor pretirava. Walterja igra John Noble, ki smo ga videli v zelo stranski vlogi v Gospodarju prstanov, njegovega sina Petra pa Joshua Jackson, Pacey iz Simpatij. V vlogi agenta Broylesa srečamo Lanca Reddicka, ki ga je mogoče občasno zaslediti v skoraj vsaki teve kriminalni seriji (CSI, Zakon in red, Numb3rs), Nina Sharp iz Massive Dynamics pa je Blair Brown, ki smo jo videli v Dogvillu.

Na naših ekranih bomo Fringe lahko najverjetneje spremljali naslednje leto, trenutno pa si je prvih 10 delov mogoče ogledati na Hulu.com (če uporabljate proxy) ali pa preko kakšnega torrenta, oziroma mule.