Režija: Baltasar Kormákur

Igrajo: Mark Wahlberg, Kate Beckinsale, Ben Foster, Giovanni Ribisi

Napet triler Tihotapci je postavljen v New Orleans, kjer se nekdanji tihotapec Chris Farraday (Mark Wahlberg) trudi živeti odgovorno. Ko ženin mlajši brat med tihotapljenjem odvrže robo in je dolžan lokalnemu gangsterju Briggsu (Giovanni Ribisi), se Chris ponudi, da bo dolg odplačal s tihotapljenjem ponarejenega denarja iz Paname. A kot je pričakovati, pri “zadnjem poslu” ne gre brez težav. In te zajemajo dobro mero akcije, nasilja in preobratov.

Tihotapci je predelava islandskega trilerja Reykjavik-Rotterdam, v katerem je glavno vlogo odigral Baltasar Kormákur, ki je tokrat prevzel režijo. Izvirnik, pa čeprav je bil pred štirimi leti najdražji islandski film, ima sicer dobro zasnovo, a šepa v izvedbi, tudi zaradi proračuna. Poleg tega je Kormákur boljši režiser kakor njegov kolega Óskar Jónasson, ki je režiral izvirnik, pa tudi predelan scenarij, prvenec Aarona Guzikowskega, odpravi mnoge pomanjkljivosti ter zgodbo prepričljivo postavi v New Orleans in Panamo. In zasedba? Mark Wahlberg je v polni mačistični formi, Giovanni Ribisi in Ben Foster svoji vlogi odigrata prepričljivo in dovolj agresivno.

 Prvič objavljeno v Vikendu januarja 2012.

Režija: Srdjan Dragojević.

Igrajo: Nikola Kojo, Miloš Samolov, Hristina Popović, Goran Jevtić, Goran Navojec, Dejan Aćimović, Toni Mihajlovski, Nataša Marković.

Film Lepe vasi lepo gorijo je pred 15 leti, le nekaj mesecev po daytonskem sporazumu, ostro zadel v srčiko problemov razpada Jugoslavije in morije, ki je sledila. Naslednji film režiserja in scenarista Srdjana Dragojevića, Rane, je čez dve leti prikazal neperspektivnost generacije, rojene po smrti Tita, z novim filmom Parada pa Dragojević znova razgalja srbsko in balkansko družbo. Glavni junak Limun (Nikola Kojo) je veteran srbskih vojn in bivši kriminalec, ki zdaj vodi šolo za judo in varnostno službo. Njegova mlajša zaročenka zahteva uglajeno poroko, ki pa jo lahko dobi zgolj z zaščito Parade ponosa. Ko se njegovi sodelavci uprejo, se poda na pot po svojih nekdanjih bojiščih, po pomoč svojih nekdanjih zaveznikov, ki jih je pridobil na takrat sovražnih straneh.

Film se ne izmika stereotipizaciji gejev, Srbov, Hrvatov, Bošnjakov in Albancev, a Dragojević to izrabi za razkrivanje razpok v družbi, ne zgolj odnosa do gejev in drugih narodnosti, temveč splošnega odnosa do soljudi in korupcije. Vse to je predstavljeno skozi hiperkomične dialoge in situacije, ki med solzami smeha kruto realnost potisnejo v gledalčevo podzavest, in nekaterimi odličnimi, skoraj spektakularnimi posnetki akcije in vožnje, ki se jih ne bi sramoval niti Tarantino.

Prvič objavljeno v Vikendu januarja 2012.

Napovednik:

Zadnja leta so v modi filmska nadaljevanja, predelave starejših uspešnic in priredbe knjig ter stripov. Tako v preteklih petih letih med desetimi globalno najuspešnejšimi filmi ni niti ducat filmov temeljil na izvirnih zgodbah. Če so v 2011 nadaljevanja še bila podobna prejšnjemu delu, lahko letos pričakujemo spremembe.

Potenciranje

The Dark Knight Rises (26.7.), sklepni del Nolanove trilogije o Batmanu, naj bi bil še bolj temačen kakor Vitez teme, s kopico zvezdnikov iz Izvora. Studio Marvel bo po treh letih “rajcanja” prikazal, kako se obnese ekipa superjunakov, saj so Maščevalci (3.5.) v režiji Jossa Whedona nadaljevanje Iron Mana, Hulka, Thora in Stotnika Amerike. Novi Bond z naslovom Skyfall v režiji oskarjevca Sama Mendesa pa obljublja manj akcije in več umetniške vrednosti.

The Dark Knight Rises

Napovednika: The Dark Knight Rises, Maščevalci (The Avengers)

Pravljično

Letos si bomo pravljico o Sneguljčici ogledali kar dvakrat. Marca bo na sporedu Mirror Mirror v režiji Tarsema Singha z Julijo Roberts v vlogi mačehe, konec maja pa še Snow White and the Huntsman, v katerem bo Sneguljčico (Kristen Stewart) pred mačeho (Charlize Theron) branil kar Thor (Chris Hemsworth). Še pred Sneguljčicama se bosta proti čarovnicam borila Jeremy Renner in Gemma Arterton kot Janko in Metka v Hansel and Gretel: Witch Hunters, poleti pa pride priredba pravljica Jakec in čarobni fižolček (v 3D) v režiji Bryana Singerja (Možje X, Osumljenih pet).

Mirror, Mirror

Napovedniki: Mirror, Mirror, Snow White and the Huntsman, Jack the Giant Killer

Lincoln

Poleg dveh Sneguljčic si bomo lahko ogledali tudi dva filma o ameriškemu predsedniku Lincolnu. Decembra ali v začetku 2013 veličastno biografijo v režiji Stevena Spielberga z Danielom Day-Lewisom v glavni vlogi, julija pa akcijsko srhljivko v režiji Timurja Bekmambetova Abraham Lincoln: Lovec na vampirje.

Abraham Lincoln: Lovec na vampirje

Popolna prenova

Trilogija o Spider-manu pod taktirko Sama Raimija je bila finančno uspešna, a so se v duhu zniževanja stroškov odločili za prenovo. Režijo je prevzel Marc Webb, ki je doslej režiral zgolj eno (inovativno) romantično komedijo (500 dni s Summer) in poiskal novega Spider-mana v podobi Andrewa Garfielda (Socialno omrežje). V kinih 5. julija.

The Amazing Spider-Man

Povsem nova scena nas čaka tudi v The Bourne Legacy (avgust), saj v filmu ne bo Matta Damona niti Jasona Bourna. Režijo je prevzel Tony Gilroy, scenarist prejšnjih dveh filmov, v glavnih vlogah bodo Jeremy Renner, Edward Norton in Rachel Weisz, dogajanje pa bo postavljeno v isto vohunsko okolje.

The Bourne Legacy

Seveda pa bo najbolj “prenovljen” film Prometej (7.6.), nekakšna predzgodba Osmega potnika, v režiji Ridleyja Scotta, avtorja kultnega prvega filma.

Prometej

Napovednika: The Amazing Spider-Man, Prometej (Prometheus)

Čisti od**k

Tako G.I. Joe: Vzpon Kobre kot Nevidni jezdec nista bila ravno uspešna, zato so se producenti odločili za spremembe. Pri Nevidnem jezdecu (16.2) bo v glavni vlogi znova Nicolas Cage, režijo pa sta prevzela Mark Neveldine in Brian Taylor (Crank), dva od najbolj odbitih režiserjev v Hollywoodu. Za drugi del G.I. Joe (28.6.) je režiserski stolček zasedel Jon M. Chu (Odpleši svoje sanje 2 in 3), tako se nam obetajo neumne fraze (“Premaknimo se! Svet se ne bo rešil sam!”) in bojne koreografije, ki so bliže plesnim.

Ghost Rider: Spirit of Vengeance

In še najbolj odbita priredba literarne predloge: Sacha Baron Cohen, “oče” Borata, Brüna in Ali G-ja, s filmom Diktator (10.5.), ki (v grobem) temelji na romanu Sadama Huseina.

Diktator

Napovedniki: G.I. Joe: Retaliation, Ghost Rider: Spirit of Vengeance, Diktator (The Dictator)

Drugačen 3D

Dobro narejenih 3D filmov ni bilo veliko, a morda se stvari spreminjajo. Hugo Martina Scorseseja, ki je vzbudil navdušenje v ZDA, pri nas še ni napovedan, oskarjevec Ang Lee je priredil roman Pijevo življenje (20.12.), avstralski mojster vizualnega jezika Baz Luhrmann pa Velikega Gatsbyja. No,  v kinematografih bomo lahko videli tudi v 3D predelana Titanik (5.4.) in Vojno zvezd: Preteča prikazen (9.2.), morda celo Levjega kralja, ki je lani v ZDA v kinematografe prinesel skoraj 100 milijonov dolarjev.

Hugo

Napovednik: Hugo

Drugačni Tom Cruise

Muzikal Rock za vse čase bo bržkone zabaven, a podoba Toma Cruisa kot rock zvezde je kronski dragulj.

Rock za vse čase

Napovednik: Rock za vse čase (Rock of Ages)

Preverjena formula

Res, da smo obljubili, da bo vse drugače, a nekatera nadaljevanja in predelave ostajajo zveste svojim koreninam. V Podzemlje (19.1.) se bo vrnila v lateks in usnje odeta Kate Beckinsale, v Nevidnem zlu (13.9.) pa bo zombije pobijala Milla Jovovich. Možje v črnem (24.5.) se bodo podali v preteklost, a z Willom Smithom v prvem planu, Titani se bodo spopadli z bogovi v Besu Titanov 3D, v Hobbitu pa se bo Bilbo Baggins podal na pot. Tudi novi deli Madagaskarja (9.8.), Ledene dobe (5.7.) in Asterixa in Obelixa ne bodo spremenili osnov.

The Hobbit: An Unexpected Journey

Napovedniki: Podzemlje: Prebujenje (Underworld: Awakening), Možje v črnem III (Men in Black III), Wrath of the Titans, The Hobbit: An Unexpected Journey, Madagascar 3: Europe’s Most Wanted, Ice Age: Continental Drift

Slovenija

Domači filmi bodo na sporedu že v začetku leta, januarja prvenec Nejca Gazvode, Izlet (19.1.), ki je na FSF-ju pobral kar 5 vesn. Čez dober mesec bo sledil prejemnik obeh nagrad za stranske vloge, Kruha in iger (23.2.). Februarja bo v Planetih Tuš na sporedu še neodvisni film Prikrita skrivnost.

Izlet

Pogojno slovenski: finski ZF spektakel Iron Sky, o skrivni nacistični bazi na Luni, glasbo so prispevali Laibach.

Napovedniki: Izlet, Kruha in iger, Iron Sky

Obvezen ogled

Grivasti vojak (War Horse), 26.1.

Ljubezen med človekom in konjem skozi bitke prve svetovne vojne. Režija Steven Spielberg.

Napovednik

Zaklonišče (Take Shelter), 1.2.

Zmagovalec LIFF-a po mnenju žirije FIPRESCI. Intenziven in odlično odigran film.

Napovednik

Nevarna metoda (A Dangerous Method), 8.2.

Biografska drama o Freudu in Jungu s spektakularno zasedbo.

Napovednik

Albert Nobbs, 9.2.

Osebni projekt Glenn Close o ženski, ki se preoblači v moškega, da lahko uspe na Irskem v 19. stoletju. Režija: Rodrigo García.

Napovednik

Potomci (The Descendants), 23.2.

Clooney je za vlogo dobil same pohvale, prvi film Alexandra Payna po Stranpoteh (Sideways).

Napovednik

Marčeve ide (The Ides of March), 23.2.

Clooney morda ni v polni režiserski formi, a iz igralcev spravi kar največ: Ryan Gosling, Philip Seymour Hoffman in Paul Giamatti blestijo v tem političnem trilerju.

Napovednik

J. Edgar, 1.3.

Biografija ustanovitelja FBI-ja v režiji Clinta Eastwooda.

Napovednik

Izjemno glasno in neverjetno blizu (Extremely Loud and Incredibly Close), marec

Nov poskus ekranizacije 11. septembra 2001, tokrat s Tomom Hanksom, Sandro Bullock in v režiji Stephena Daldryja (Billy Elliot).

Napovednik

The Woman in Black, marec

Prva vloga Daniela Radcliffa po Harryju Potterju v klasični angleški viktorijanski srhljivki.

Napovednik

John Carter, 3.5.

Priredba klasičnega fantazijskega romana o vojaku ameriške državljanske vojne, ki je transportiran na Mars. Vizualna poslastica.

Napovednik

Pogum (Brave), 21.6.

Pixarjev film o hrabri škotski bojevniški princesi.

Napovednik

Ted, 26.7.

Dečku se uresniči želja in njegov medvedek spregovori. A kaj, ko sprevrženi medvedek ne utihne niti, ko deček odraste. Prvi film animatorja Setha MacFarlana.

Seth MacFarlane Foto: Gage Skidmore

Gravity, 22.11.

Astronavta obtičita v vesolju z dobro uro kisika, bojda posneto v enem kadru, v 3D.

Železna dama (The Iron Lady), datum še ni znan

Portret Margaret Thatcher v režiji Phyllide Lloyd (Mamma Mia!) in z neverjetno kameleonsko Meryl Streep.

Napovednik

Prvič objavljeno v Vikendu v januarju 2012.
Datumi začetka predvajanja filmov so okvirni.

Režija: David Fincher

Igrajo: Daniel Craig, Rooney Mara, Stellan Skarsgård, Robin Wright, Christopher Plummer, Goran Višnjić

Snemanje priredbe leto po izvirniku je nekoliko nepotrebno, sploh če je izvirnik odličen. A ameriško visokoproračunsko različico švedske adaptacije kultnega romana Moški, ki sovražijo ženske/Dekle z zmajskim tatujem je režiral David Fincher, režiser, ki je s filmom Sedem utemeljil novi film noir, ki mu nedvomno pripadajo tudi romani Stiega Larssona.

Če je že bilo treba narediti priredbo, najbrž ne bi bilo mogoče najti primernejšega režiserja. In tak je tudi rezultat. Film je temačen in umirjen, a z dovolj hitrim tempom. Zasedba z Danielom Craigom in Rooney Maro na čelu se odlično odreže, pa čeprav je bilo težko verjeti, da bo to ljubko dekle prepričljiva Lisbeth Salander.

Kakovost filma je krepko nad ravnjo običajnih trilerjev, in predvsem produkcijsko presega švedski izvirnik. Ljubitelji tega bodo morda vseeno nekoliko razočarani, ali pa vsaj ne tako očarani, saj sta si filma precej podobna. A tudi Dvojna igra je skoraj neposredna kopija hongkonškega Notranje vražje zadeve, a zato ni nič manj odličen film.

Prvič objavljeno v Vikendu v januarju 2012.

Dobro leto za nas

Čeprav ni bilo povsem opazno, je 2011 dobro leto za slovensko kinematografijo. V začetku leta nas je še spremljal neverjetni uspeh Gremo mi po svoje, ki je še letos v kinematografe pritegnil prek 40 tisoč gledalcev. V jesen nas je popeljala Pevčeva všečna romanca Lahko noč, gospodična, Andrej Košak in Miran Zupanič pa sta se, eden bolje kakor drug, lotila kritike posttranzicijskega kapitalizma s filmoma Stanje šoka in Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine. Vojko Anzeljc je presenetil z igrano-dokumentarnim alpinističnim filmom Sfinga, ki je prinesel ene najbolj spektakularnih posnetkov, ujetih v slovensko filmsko kamero, a nikakor ne gre prezreti antologijskega filma Borisa Petkoviča V letu hip hopa in naturalistične belgijske koprodukcije Damjanova soba Jasne Krajinovič. No, oba filma so zasenčile Pevčeve Aleksandrinke, izjemen dokument skoraj prezrtega časa, in film, ki je s preprosto predstavitvijo pogosto tragičnih zgodb predrl oklep tudi največjih cinikov. In potem je tukaj še Burgerjev Circus Fantasticus, nedvomno tehnično najboljši slovenski film, ki bi se lahko znašel tudi v zaključnem boju za oskarja, če ga slovenske institucije ne bi “pozabile” prijaviti.

Novi obrazi

Zmagovite rdečelaske

Emma Stone, Jessica Chastain, Christina Hendricks niso nova imena, a so letos doživele veličasten preboj.

Christina Hendricks je izkoristila premor pri seriji Oglaševalci (Mad Men), tako smo jo v zadnjem letu lahko opazili v vse več stranskih vlogah v filmih , kot sta Življenje, kot ga poznaš, Le kako ji to uspe?!,  in seveda v kriminalki Drive, ki je pri nas še nismo videli.

Jessica Chastain je v filmu Drevo življenja presenetila z enakovredno igro Bradu Pittu, s precej drugačno vlogo je zasijala še v Služkinjah, navdušila v psihološki drami Zaklonišče, pohvale pa je dobila še za vlogo v režijskem prvencu Ralpha Fiennesa Coriolanus in vohunskem trilerju The Debt. S štirimi filmi v poprodukciji se ji obeta tudi pestro 2012.

Šele 23-letna Emma Stone navdušuje že od Super hudo, a letos si je prislužila naziv najuspešnejše igralke. Prav vsak izmed treh filmov, v katerih je nastopila (Prijatelja samo za seks, Služkinje in Ta nora ljubezen), je bil velika uspešnica. No, prihodnje leto bo gotovo še uspešnejše, saj bo igrala glavno žensko vlogo v Spider-Manu.

Radiatorčki in odlična igra

Ryan Gosling že vrsto let dosega uspehe, a 2011 je njegovo leto. Zlobneži in ljubosumni fantje bodo nedvomno pripomnili, da je uspeh mogoče pripisati izklesanemu telesu, a prepričal je predvsem z igro v povsem različnih vlogah. Blestel je v zgoraj omenjenih Drive in Ta nora ljubezen, ameriške kritike je navdušil tudi v političnem trilerju Marčeve ide. No, estetski bonus gotovo ne škodi.

Umetniški dotik

Posplošene kritike filma kot umetnosti vse pogosteje trdijo, da se snemajo le še komercialni filmi za najnižjo intelektualno raven in mladostnike, ki še edini hodijo v kino. Res je, da mnogih filmov ne gre opisati drugače kot neumnih, a tudi zahtevnejši filmi so pri gledalcih uspešni. Kako bi sicer razložili, da je bilo Drevo življenja kar naprej razprodano in da je LIFFe znova zabeležil dober obisk s približno četrtino razprodanih projekcij.

2011 je bilo leto avtorskega filma. Poleg zgoraj omenjene Malickove mojstrovine so gledalce navdušili prekaljeni filmski mojstri, kot so Allen s Polnočjo v Parizu, Almodóvar s Kožo, v kateri živim, von Trier z Melanholijo, Loach z Išče se Eric, Ozon z Gospodinjo in Kiarostami z Overjeno kopijo. Iñárritu se je po nekajletnem premoru zmagoslavno vrnil s filmom Ču do vi to, Aronofsky je zgodbo o Rokoborcu dopolnil s Črnim labodom, Dolan potrdil svoj talent z Namišljenimi ljubeznimi, Debra Granik pa presenetila z drugim celovečercem Na sledi očetu. Posebno omembo si zaslužijo še Beauvois z Božjimi možmi, Fukunaga z Jane Eyre in Popogrebski s Kako sem preživel to poletje.

Poleg klasičnih avtorskih filmov sta Zack Snyder in Tarsem Singh prebila omejitve akcionerjev (in žal tudi izgubila gledalce) s precej avtorsko narejenima filmoma Prikriti udarec in Nesmrtni.

Vesoljci

Kot smo v Vikendu napovedali že v začetku leta, je bilo 2011 leto vesoljskih invazij. Še zmeraj ne vemo, ali nas morda pripravljajo na napad iz vesolja, a upajmo, da bo vsaj bolj zanimiv, kot je bila večina tovrstnih filmov. Dobri akcijski prizori filma Svetovna invazija: Bitka Los Angeles so bili premalo, da bi pozabili za lase privlečeno zgodbo, Paul je ljubka komedija, a brez pravih presežkov, Transformerji so tudi v tretje prinesli več eksplozij kakor smisla, tokrat v 3D, Thor je bil uglajen in profesionalno posnet, Jaz sem četrti je bil povsem najstniški, Super 8 je navdušil s pristnostjo osemdesetih, Kavboji in vesoljci so se skoraj pobili med seboj,  Stvor je prikazal pravo klavnico, a popolno uničenje iz vesolja je prišlo šele z Melanholijo.

So visoke številke dobre?

Filmske nadaljevanke so z višjimi številkami vse bolj izžete osnovne ideje, zmešani preskoki ali preprosto slabi izdelki, a zadnje leto je bilo prav presenetljivo. Hitri in drzni 5 je najboljši film v seriji, Možje X: Prvi razred so uspešno preskočili v povsem nov in izjemno privlačen svet, Pirati s Karibov 4 so povsem znosno nadaljevali zgodbo Jacka Sparrowa, Paranormalno 3 nas je prestrašil, Misija: Nemogoče 4 je akcioner leta, najbolj pa je navdušil zadnji del Harryja Potterja s čistim in zadovoljivim koncem.

No, žal smo morali pretrpeti tudi peti del Brez povratka, drugi del Johnnyja Englisha in tretji del Alvina in veveričkov.

Glasbeniki naj se držijo glasbe

Glasbeniki so praviloma odlični na odru, a ne na vsakem. Največja polomija je bila Christina Aguilera v glavni vlogi muzikala Burleska, tudi Jon Bon Jovi ni v Silvestrovem v New Yorku prepričal nikogar.

Justin Timberlake je lani navdušil v Socialnem omrežju, letos pa je igral kar v treh filmih. V dveh (Huda učiteljica in Trgovci s časom) je bil povsem zanič, a niti ni bil najslabša zadeva v filmu, v tretjem, Prijatelja samo za seks, pa sta bila z Milo Kunis odličen in zabaven par. Morda mora samo bolje izbirati sodelavke.

Kaj pa je tebe treba bilo?

Kot vsako leto nam tudi 2011 ni prizaneslo s filmi, ki so potrata filmskega traku, časa in talenta ustvarjalcev ter predvsem denarja za vstopnice. Najbolj nepotreben film oziroma zgrešen umetniški projekt je nedvomno Še vedno sem tu (čeprav je navdušil nekaj zdolgočasenih filmskih kritikov), posebno pozornost kot najbolj žaljiv in podcenjujoč film leta si zasluži “komedija” Le kako ji to uspe?!, za mučenje gledalcev s klišeji, obupno zgodbo in še slabšo igro pa muzikal Burleska. Trije velikopotezni filmi, Rdeča kapica, Trgovci s časom in Zelena svetilka, so tako trdo pristali na tleh, da jih lahko uvrstimo samo v kategorijo “tako slabo, da je že dobro”, a morda je še to preveč.

Videoteke

Videoteke ponudnikov televizijskih storitev so v veliki meri že nadomestile klasične videoteke, zato smo jih povprašali, kateri filmi so bili v 2011 najbolj priljubljeni. Nihče med njimi ni hotel (smel?) podati konkretnih številk, njihove lestvice pa se zanimivo niso niti najmanj prekrivale. Telemachovi uporabniki imajo očitno nostalgijo osemdesetih, saj sta med najbolj gledanimi parodija Strogo zaupno in vietnamski akcioner Pogrešani v akciji s Chuckom Norrisom. Pri T-2 in SiOL-u so priljubljeni nekoliko bolj aktualni filmi, pri čemer je na vrhu T-2-jeve lestvice Spider-Man 3, pri SiOL-u pa Gremo mi po svoje. Na lestvicah ponudnikih, pa ne najdemo le slovenskih mladinskih klasik, kot sta Poletje v školjki in Sreča na vrvici, ampak tudi prvo slovenska porno priredbo Zajtrk petelinov.

Žanrski prvaki

Akcija: Misija: Nemogoče – protokol duh

Grozljivka: Srbski film

ZF: Izvorna koda

Komedija: Dekliščina

Triler: Kužna nevarnost

Dokumentarec: Aleksandrinke

Romanca: Pisma sv. Nikolaju

Mladinski film: Tintin in njegove pustolovščine

Risanka: Rango

Lestvice najbolj gledanih filmov v 2011

Slovenija (po številu gledalcev)

1. Smrkci – 206 tisoč**

2. Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi – 108 tisoč

3. Johnny English 2 – 94 tisoč**

4. Prekrokana noč 2 – 93 tisoč

5. Kung fu panda 2 – 87 tisoč

6. Harry Potter in Svetinje smrti – 2. del – 87 tisoč

7. Njuna družina – 83 tisoč*

8. Avtomobili 2 – 81 tisoč

9. Hitri in drzni 5 – 75 tisoč

10. Rio – 73 tisoč

11. Harry Potter in Svetinje smrti: 1. del – 66 tisoč*

12. Zlatolaska – 65 tisoč

13. Somrak saga: Jutranja zarja – 1. del – 55 tisoč**

14. Kraljev govor – 51 tisoč

15. Moja neprava žena – 51 tisoč

* od lani

** še na sporedu

Opomba: Gremo mi po svoje je leta 2010 videlo več kot 160.000 gledalcev, skupaj z letošnjim obiskom pa je pristal  pri 205.000 gledalcih.

ZDA (po zaslužku v USD)

1. Harry Potter in Svetinje smrti: 2. del – 381 milijonov

2. Transformerji 3 – 352 milijonov

3. Somrak saga: Jutranja zarja – 1. del – 271 milijonov

4. Prekrokana noč 2 – 254 milijonov

5. Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi – 241 milijonov

Prvič objavljeno v Vikendu v decembru 2011.

Režija: Brad Bird

Igrajo: Tom Cruise, Jeremy Renner, Simon Pegg, Paula Patton, Michael Nyqvist, Miraj Grbić, Josh Holloway, Léa Seydoux, Tom Wilkinson

Če je Bournov ultimat dokaz uspešne akcijske trilogije, je Protokol duh dokaz, da je mogoče ustvariti uspešen četrti del, če se ustvarjalci odločijo za dovolj svež pristop. Za svežino v Misiji: Nemogoče so tokrat odgovorni režiser Brad Bird s samosvojim vizualnim pristopom, scenarista Josh Appelbaum in André Nemec (serija Alias), ki sta v zgodbo dolila humorja, in predvsem Tom Cruise, ki se je odločil prepustiti dovolj akcije soigralcem.

In te res ne manjka. Od eksplozije Kremlja do plezanja po Burj Khalifi in besnega divjanja skozi peščeni vihar, ki je drugim filmarjem za vzgled pri snemanju akcije v majhni vidljivosti.

Ekipa na nemogoči misiji je razen Cruisovega Ethana Hunta nova, najbolj pa navduši večja vloga Simona Pegga. Njegov humor okrepi dinamiko skupine, hkrati pa sam ni videti neroden ali ošaben, kar je pogosta težava komikov v akcijskih filmih. Zanimivo je tudi, da je negativec v ozadju, čeprav je ta vloga običajno najbolj karizmatična. A s to preusmeritvijo je večji poudarek na Huntovi ekipi, ki deluje tako odlično, da nestrpno čakamo peti del.

Prvič objavljeno v Vikendu v decembru 2011.

Zgornji citat Brada Birda, režiserja Neverjetnih, Ratatouilla in Misije: Nemogoče – protokol duh, nazorno opiše njegov odnos do animacije in podob, ki jih pričara na platno. Njegov kolega iz animacijskega studija Pixar Andrew Stanton, režiser filmov Življenje žuželk in WALL-E, prihodnje leto bo predstavil tudi svoj prvi igrani film John Carter, je podobnega mnenja: “Zmeraj nas je spravljalo ob živce, da so ljudje videli računalniško animacijo kot žanr in ne kot nov medij za pripovedovanje zgodb.” Stanton in Bird sta dobila delo pri Pixarju, kjer sta svoje vizije lahko tudi uresničila, a vsi animatorji nimajo te sreče. Tim Burton, režiser uspešnic, kot so Ed Wood, Batman, Mars napada! in Alica v Čudežni deželi, je podobno kot Stanton, Bird in večina zaposlenih v Pixarju študiral na univerzi California Institute of the Arts ter začel kariero kot animator pri Disneyju. Kmalu je ugotovil, da njegove vizije niso združljive s pričakovanji Disneyja, in se raje lotil snemanja igranih filmov. Ti so vizualno res posebni in drugačni.

Sodeč po prvih vtisih iz napovednikov, sta tudi Andrew Stanton z Johnom Carterjem, priredbo romana Edgarja Rica Burroughsa (Tarzan), in Brad Bird s povsem novim pogledom na Misijo: Nemogoče uspela svoj izvirni pogled prenesti v fizični svet.

Nimajo pa vsi te sreče. Rob Minkoff, sorežiser Levjega kralja, je imel z igranimi filmi precej manj sreče kot z animiranimi. Mišek Stuart Little je bil vsaj uspešen pri gledalcih, če že ne pri kritikih, medtem ko za nadaljevanje lahko le rečemo, da je bilo uspešnejše kot komična mladinska srhljivka Palača strahov ali pa Prepovedano kraljestvo, njegov izlet v filme z borilnimi veščinami. A Minkoffu v življenjepis vsaj ni treba napisati, da je uničil filmsko priredbo ene najbolj priljubljenih knjig vseh časov. Ta postavka namreč sodi v življenjepis Gartha Jenningsa, animatorja in režiserja video spotov, ki je režiral Štoparski vodnik po Galaksiji. Jennings je poleg težav z igralci (Zooey Deschanel še nikoli ni bila tako slaba, Mos Def pa je videti kot da ne igra v istem filmu) očitno imel težave tudi z dolžino filma in avtoriteto pri pogajanjih s studiem.

Delo z igralci je pogosta težava animatorjev, ki se lotijo igranega filma, a to je spretnost, ki se jo da naučiti. Primer tega je Terry Gilliam, član legendarnih Monty Pythonov, ki je skrbel za vizualno podobo in animacije v njihovi oddaji. Ko so se Pythoni lotili snemanja filmov, je Gilliam skoraj doživel živčni zlom, saj ga nekateri igralci, predvsem John Cleese, niso upoštevali. Pri filmu Monty Python in sveti gral je tako delo z igralci povsem prevzel sorežiser Terry Jones, Gilliam pa je zgolj sedel v ozadju in se ukvarjal s postavitvijo scen in kamere. Pri njegovih kasnejših filmih je igra praviloma izvrstna, včasih celo spektakularna (Brad Pitt v 12 opicah, Robin Williams v Kraljevem ribiču, Johnny Depp v Strah in groza v Las Vegasu), a še zmeraj najbolj pritegne edinstvena vizualna podoba.

Vodič k razlikovanju nemogočega

Pri serijah filmov je včasih težko razlikovati med dogodki, saj se zaradi podobne zasedbe, žanra in motivov hitro zdijo vsi isti. In res, v vseh Tom Cruise igra tajnega agenta Ethana Hunta, v vseh ga nekdo izda, zmeraj uporablja visokotehnološke igračke in v vsakem je vsaj ena izjemna scena za anale filmske zgodovine. A kateri je kateri?

Misija: Nemogoče, 1996. Režija: Brian De Palma
S čem izstopa: s sceno pri vlomu v sef, kjer se Tom Cruise v povsem horizontalnem položaju spusti s stropa; z maskami; s preobrati.

Misija: Nemogoče II, 2000. Režija: John Woo
S čem izstopa: s sceno divjanja z avtomobili, v kateri se dirkalna konjička Toma Cruisa in Thandie Newton zavrtita okrog osi, v pozi, ki je sicer zaščitni znak režiserja Johna Wooja pri spopadih s pištolami; s plezalsko-akrobatskimi aktivnostmi Toma Cruisa, z Radetom Šerbeđijo.

Misija: Nemogoče III, 2006. Režija: J.J. Abrams
S čem izstopa: s tem, da je v osnovi ljubezenska zgodba, saj je ljubezen edini motiv, ki žene glavnega junaka; s sceno v Vatikanu; z brutalnim pretepanjem, ki ga je deležen Tom Cruise.

Misija: Nemogoče – protokol duh, 2011. Režija: Brad Bird
S čem izstopa: (vse iz napovednika), s prvim spopadom v avtomatizirani garaži, s plezanjem po Burj Dubai, najvišji stavbi na svetu, z razstreljenim Kremljem.

Nenadoma vseprisoten junak

Štiridesetletni Jeremy Renner je nenadoma v številnih odmevnih filmih, a zaslovel je šele pred dvema letoma z glavno vlogo v oskarjevski Bombni misiji (The Hurt Locker). Pred tem se je sicer pojavljal tudi v uspešnih in kritiško sprejetih filmih (Severno od raja, Gospodarji Dogtowna, Jesse James in strahopetni Robert Ford), a je zmeraj ostal neopažen. Nominacija za oskarja, še posebej v filmu, ki odnese oskarja za najboljši film najuspešnejšemu filmu vseh časov (Avatarju), pa ne more ostati neopažena. Poleg odlične vloge kriminalca v lanski uspešnici Mesto (The Town, pri nas žal ni prišel v kinematografe), ki mu je prinesla že drugo nominacijo, je Renner dobil vlogo v Thoru in nato še v filmu Maščevalci kot superjunaški lokostrelec Hawkeye. V Misiji: Nemogoče igra Brandta, lik, ki so ga razvili, da bo nadomestil Cruisovega Ethana Hunta, ko se bo ta upokojil. V četrtem filmu o Jasonu Bournu bo igral Aarona Crossa, kar bo glavna vloga, saj Bourna in Damona v tem filmu ne bo. In za nameček bo igral še enega junaka v zelo prosti priredbi pravljice Janko in Metka s podnaslovom Lovca na čarovnice.

Prvič objavljeno v Vikendu v decembru 2011.

Režija: Pedro Almodóvar

Igrajo: Antonio Banderas, Elena Anaya, Blanca Suárez, Jan Cornet, Marisa Paredes, Bárbara Lennie, Fernando Cayo, Roberto Alamo

Pedro Almodóvar je  avtor izjemnih filmov, ki gledalce, pogosto z uporabo podobnih elementov, a zmeraj drugače, sveže, vedno znova šokirajo in navdušijo. Vse to velja tudi za ta film, ki ponudi norega znanstvenika, ugrabitev, stockholmski sindrom, šokantne poglede na spolno identiteto, transgenezo, nekonvencionalne družinske povezave in nasilneža, ki je oblečen v tigra.

Morda to zveni zmedeno, pretirano odštekano, celo šundovsko, a v Almodóvarjevih spretnih rokah postane zgodba smiselna, napeta in navdušujoča. Še toliko bolj, ker jo dopolnita izvrstna kinematografija in glasba, ki gledalca popeljeta skozi dveurno filmsko doživetje v prvem razredu.

Antonio Banderas po dolgem času spet zasije v glavni vlogi, saj je prepričljiv kljub temu, da je njegov lik najbrž eden najbolj grobo skiciranih glavnih junakov v Almodóvarjevih filmih. Pravzaprav so vsi liki v filmu prej zasnove kot dodelani liki, vendar gledalca zamotijo hitro dogajanje, odlična igra in ozadje zgodbe, ki je podano po premajhnih koščkih, da bi bilo mogoče hitro sestaviti presunljivo celotno sliko.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2011.

Režija: Bill Condon

Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Billy Burke, Anna Kendrick, Ashley Greene, Nikki Reed, Kellan Lutz

Vampirji, volkodlaki in (nič več) neodločna lepotica se vračajo še za zadnji krog sage, ki je prevzela najstnice po vsem svetu. V primerjavi z akcijskim Mrkom je dogajanje bolj statično in umirjeno, pri čemer se režiser Bill Condon (Kinsey, Sanjske punce) odreže bolje od predhodnikov, a je vseeno omejen z izvirnikom.

Film občasno zatava v umetniške kadre, tipične za filme iz sedemdesetih, ki so takrat služili izpostavljanju razkola med realnostjo in blodnjami glavnega junaka ter uvodu v grozo, a pri Jutranji zarji predvsem napeljujejo na končni obračun, ki bo sledil v prihodnjem filmu čez eno leto. Izboljšave se poznajo tudi pri igri, a le pri Stewartovi in Pattinsonu, medtem ko je Lautner videti zadovoljen že s tem, da zna besedilo (in strgati majico s sebe).

Zgodba sledi knjižni predlogi, ki je deloma srednješolska dekliška fantazija o fantih, ki se borijo za dekle, in popolni poroki, deloma puritanska moralka, v kateri so vsi moški razen očeta pošasti (volkodlaki in vampirji), seks (tudi po poroki) pa nemudoma vodi v nosečnost, ta pa je skorajda enaka smrti.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2011.

Režija: Andrew Niccol

Igrajo: Justin Timberlake, Amanda Seyfried, Olivia Wilde, Alex Pettyfer, Cillian Murphy, Johnny Galecki, Vincent Kartheiser
Matt Bomer

Znanstveno-fantastična dela običajno prikazujejo svet prihodnosti, pri čemer je ta pogosto metafora za sedanjost. Tako je denimo Avatar z zgodbo o planetu Pandora kritika tako vojne v Iraku kot izkoriščanja naravnih bogastev Amazonke in Afrike ter tudi kolonializma. In čeprav je to povsem očitno, Avatar kljub klišejski zgodbi gledalca povsem posrka v svoj svet. Trgovci s časom pri tem ni tako uspešen. Koncept družbe, v kateri se nihče ne stara, čas pa je postal valuta s katero človek trguje, dokler mu je ne zmanjka, nato pa umre, je zanimiv. Žal izvedba ni.

Zgodba je tako polna lukenj, da je ni mogoče opisati drugače kot neumno, igra je na stopnji osnovnošolskih predstav, v dialoge pa so stlačene vse fraze, pregovori in dovtipi, ki vsebujejo besedo čas. To je prvih pet minut še prikupno, v nadaljnjih 104 minutah pa krepko preseda. Kot v vseh filmih režiserja Andrewa Niccola (Gattaca, Gospodar vojne) so scene stilistično dodelane, a denimo prepogoste reciklaže lokacij (tri ulice v Los Angelesu) ni mogoče prezreti. Seveda je še težje prezreti obupno zgodbo, predvsem ker je Andrew Niccol zaslužen za Trumanov show (scenarij) in Gattaco (scenarij in režija), dva ZF filma, ki se po tej plati uvrščata v sam vrh žanra.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2011.