O Filmosferi
Filmosfera je blog o filmu, televizijskem programu, domačih in tistih tapravih kinih, zabavni elektroniki, včasih pa tudi o glasbi in knjigah.
Kategorije
Arhiv
- februar 2012
- januar 2012
- december 2011
- november 2011
- oktober 2011
- september 2011
- avgust 2011
- julij 2011
- junij 2011
- maj 2011
- april 2011
- marec 2011
- februar 2011
- januar 2011
- december 2010
- november 2010
- oktober 2010
- september 2010
- avgust 2010
- marec 2010
- februar 2010
- januar 2010
- december 2009
- november 2009
- september 2009
- avgust 2009
- julij 2009
- junij 2009
- maj 2009
- april 2009
- marec 2009
- februar 2009
- januar 2009
- december 2008
- november 2008
- avgust 2008
| avg 25 |
Cesta (The Road) v Kinodvoru samo še do 29.8.Zares odličen film, a tudi povsem otožen. Ocena: 5 od 5. Postapokaliptična drama.
Igrajo: Viggo Mortensen, Kodi Smit-McPhee, Charlize Theron, Robert Duvall, Guy Pearce, Molly Parker Cesta je ganljiv film z izjemno močno zgodbo, neverjetno igro in fotografijo ob kateri zastane dih. Je tudi eden najbolj otožnih in temačnih filmov vseh časov. Posnet je po romanu Cormaca McCarthyja, ki je zanj prejel Pulitzerjevo nagrado.
Avstralski režiser John Hillcoat je že s prejšnjim filmom, Ponudbo (The Proposition), prikazal kako zmore prikazati pusto pokrajino in ljudi brez izhoda, tako da je režija Ceste dokaj naravna nadgradnja tega procesa. Kljub temu je rezultat še bolj pust in krut kot bi bilo mogoče pričakovati. A zares neprimerljiva igra Vigga Mortensna in mladega Kodija Smit-McPheeja je tisto, kar filmu da srce. In ga nato z otožnostjo in brezizhodnostjo kruto stre. Prvič objavljeno v Vikend Magazinu avgusta 2010. Komentirajte zapis |
Režija:
Dogajanje je postavljeno v obdobje po apokalipsi v kateri so umrle vse rastline in živali, preživelo je le nekaj ljudi, ki tavajo po opustošenem svetu v iskanju hrane. Takšna sta tudi protagonista, oče in desetletni sin, ki sta na poti proti jugu, proti morju, njuno največje bogastvo pa je stari revolver z dvema nabojema, pripravljenima za skrajni primer, če ne ostane nobenega drugega izhoda. Na poti skozi opustošene gozdove in razsuta mesta se izogibata drugim ljudem, saj očeta skrbi ob vse prepogostih skupinah kanibalov postopoma potapljajo paranojo.