O Filmosferi
Filmosfera je blog o filmu, televizijskem programu, domačih in tistih tapravih kinih, zabavni elektroniki, včasih pa tudi o glasbi in knjigah.
Kategorije
Arhiv
- februar 2012
- januar 2012
- december 2011
- november 2011
- oktober 2011
- september 2011
- avgust 2011
- julij 2011
- junij 2011
- maj 2011
- april 2011
- marec 2011
- februar 2011
- januar 2011
- december 2010
- november 2010
- oktober 2010
- september 2010
- avgust 2010
- marec 2010
- februar 2010
- januar 2010
- december 2009
- november 2009
- september 2009
- avgust 2009
- julij 2009
- junij 2009
- maj 2009
- april 2009
- marec 2009
- februar 2009
- januar 2009
- december 2008
- november 2008
- avgust 2008
| jun 03 |
Coraline, 2009
Režija: Henry Selick Glasovi: Dakota Fanning, Teri Hatcher, Jennifer Saunders, Dawn French, John Hodgman, Keith David. Coraline je pravljica Neila Gaimana (slovenski prevod je izšel lani), ki jo je na filmska platna spravil Henry Selick, režiser Predbožične nočne more. Oba avtorja imata dolgo tradicijo temačnih pripovedk, ki se veliko bolj naslanjajo na strašljivo doživetje klasičnih pravljic kot na Disneyjeve poštirkane priredbe. In Coraline je ravno takšna. Zgodba nam predstavi nezadovoljno desetletnico Coraline, ki se je z zmeraj zaposlenima staršema ravnokar preselila v nenavadno hišo, daleč proč od vseh prijateljev. Ob vsemu, kar jo v novem domu moti, pa Coraline odkrije skrivna vrata, ki jo pripeljejo v magični svet, podoben njenemu, a veliko lepši in bolj fantastičen. Seveda je vse samo krinka … A zanimiva zgodba ni glavni adut tega filma, temveč vse čudovite lutke, ki so jih avtorji naredili, da so oživili ta nenavaden svet. Čeprav povsem samosvoja, je Coralina v nekaterih pogledih vizualno precej podobna Panovemu labirintu in seveda Predbožični nočni mori. A podobna zgolj v smislu fantastičnosti in strašljivosti podob, likov, prostorov in pokrajin, ki si jih režiser z manj domišljije sploh ne bi zmogel predstavljati. S Panovim labirintom pa ju druži še dejstvo, da se oba filma zgledujeta po Alici v čudežni deželi. Čeprav je film posnet v 3D, pride ta učinek le redko do izraza in brez te tehnologije film ne bi bil nič manj čudovit. Prvič objavljeno v Vikend Magazinu maja 2009. Komentirajte zapis |

