Režija in scenarij: Eli Roth

Igrajo: Lauren German, Roger Bart, Heather Matarazzo, Bijou Phillips, Richard Burgi, Vera Jordanova, idr.

Ameriški filmi o Evropi pogosto predstavljajo izjemno poenostavljen pogled na naš kontinent in raznolike kulture. To še posebej velja za izjemno žanrske filme kot so komedije in grozljivke. A kultura, zgodovina in podobne malenkosti so pogosto nedolžne žrtve umetnosti, še posebej šunda, zato grozljivkam raznih podrobnosti načeloma ne gre zameriti. Vendar smo jih prvemu Krvavemu hostlu vseeno, ker neke mere dostojnosti vseeno morajo obstajati. Naj spomnimo, da je film med drugim prikazal trumo desetletnikov, ki tava po mestu in je pripravljena ubijati za bombone, da je eden izmed glavnih negativcev zelo spominjal na nekdanjega nemškega kanclerja in da se avtor ni želel opravičiti Republiki Slovaški zaradi tega filma, čeprav so zahtevali zgolj opravičilo zaradi dejstva, da so nekateri statisti govorili češko namesto slovaško. (več …)

Režija in scenarij: Marc Lawrence

Igrajo: Hugh Grant, Drew Barrymore, Brad Garrett, Kristen Johnston, Haley Bennett, idr.

Šarmantno zmeden angleški zvezdnik Hugh Grant je idealen za vlogo propadlega zvezdnika iz osemdesetih, saj že po naravi deluje tako. Nekoliko moteče je morda dejstvo, da je na platnu skorajda povsem enak kot v filmih Dnevnik Bridget Jones, Vse o fantu, Pravzaprav ljubezen in tako naprej, vendar pa je tudi treba priznati, da se gledalci tako prikupnega lika težko naveličamo. (več …)

»Svet bo vedel, da so se svobodni ljudje uprli tiranu, da se jih je malo uprlo mnogim, in preden je bilo te bitke konec, da lahko celo božji kralj krvavi.«

Grška mestna država Šparta je bila znana po svojih neusmiljenih bojevnikih, ki so jih kalili s ‘špartansko vzgojo’ kot temu še danes pravimo. In kot priča grški zgodovinar Herdot se je leta 480 pnš 300 njihovih elitnih vojakov pri Termopilah borilo proti milijonski perzijski vojski in jih več dni zadržalo ter jim povzročilo izjemne izgube. Ta zgodba je navdihnila mnoge, od vojaških poveljnikov, pa vse do filmarjev in striparjev. Med slednje sodi Frank Miller, ki je s svojo vizualno podobo in neizprosnimi zgodbami navdahnil že film Mesto greha (Sin City), nato pa še pričujoči film 300.

In če je Mesto greha v režiji Roberta Rodrigueza in samega Millerja (ter Quentina Tarantina) izgledalo impresivno, pa je 300 v režiji Zacka Snyderja kvečjemu nadgradnja. Celoten film je namreč bil posnet v studiu, pred modrimi in zelenimi zasloni, preko katerih so nato izrisali celotne scene filma. In te scene so peklenske kot je lahko le bitka na življenje in neizogibno smrt. (več …)

Režija: Ben Affleck

Scenarij: Ben Affleck in Aaron Stockard (po romanu Dennisa Lehane)

Igrajo: Casey Affleck, Michelle Monaghan, Morgan Freeman, Ed Harris, Amy Ryan idr.

Oskarjevec Ben Affleck je po mnogih letih končno uspel dokazati, da ni zgolj lep obrazek za šarmantnim nasmehom. Po uspehu Dobrega Willa Huntinga, ki je njemu in njegovemu prijatelju Mattu Damonu prinesel oskarja za scenarij so se Affleckovi uspehi v akcijskih vlogah in romantičnih komedijah sicer najprej vrstili, a ob prelomu stoletja ga je začela pestiti cela serija neuspehov, ki je do tega filma ni uspel pretrgati. Med tem se je sicer srečno poročil in dobil otroka ter celo zmagal na svetovnem prvenstvu v pokru, a njegova filmska kariera je bila na psu.

Ko se je umaknil od žarometov, kupil avtorske pravice za svoj najljubši roman in napovedal, da se bo sedaj poskusil kot režiser, mu ni kazalo najbolje. Vendar pa imamo končni rezultat sedaj v kinematografih in ugibanja je konec. Dejstvo je, da je Ben Affleck odličen režiser.

(več …)

Režija: Clark Johnson

Igrajo: Colin Farrell, Samuel L. Jackson, Michelle Rodriguez, LL Cool J, Oliver Martinez. Akcija.

Snemanje filmov po televizijskih serijah, še posebej tistih iz sedemdesetih, bi moralo biti prepovedano. Kot da že Čarlijevi angelčki (in Čarlijevi angelčki 2!!!!) niso bili več kot dovolj dober pokazatelj, da bi televizija sedemdesetih morala ostati v sedemdesetih, smo sedaj dočakali še bolj »elitne« Specialce.

Pustimo ob strani dejstvo, da film poveličuje »najboljšo ameriško policijsko enoto«, kar je rahlo ogabno že samo po sebi, zgodba izpade kot sestavljena iz koščkov scenarijev teve serije, sicer načeloma izvrstna glavna igralca – Colin Farrell in Samuel L. Jackson – pa izgledata kot da ves čas preklinjata pogodbe, ki so ju zavlekle v ta projekt. (več …)

V Kolosej po enotedenskem premoru ponovno prihaja film z Jennifer Aniston. John (Owen Wilson) in Jenny (Jennifer Aniston) se poročita, preselita, najdeta novi službi in … nabavita psa Marleya. Kljub precej klišejski zgodbi naj bi Marley in jaz (Marley&Me), režiserja Davida Frankela (Hudičevka v Pradi), glede na kritike in odzive občinstva presegal standardne anistonovske komedije. Pustimo se torej presenetiti! (več …)

Režija in scenarij: Joel in Ethan Coen

Igrajo: Tom Hanks, Irma P. Hall, Marlon Wayans, J.K. Simmons, Tzi Ma, idr.

Slava je lahko huda reč in izjemna dela prinašajo ogromna, pogosto nerealistična pričakovanja, ki jih preprosto ni mogoče doseči. Brata Coen sta v devetdesetih več kot nesporno dokazala svoje mojstrstvo (predvsem s kruto farso Barton Fink, postmoderno kriminalko Fargo in seveda Ni prostora za starce), kar je njune kasnejše izdelke zaznamovalo s težkim pričakovanjem novega preboja filmske umetnosti. In Morilci stare gospe to nikakor niso. (več …)

Nekdo nekje je naredil to čudovito montažo scen iz lanske risanke WALL-e tako da je videti skrajno podoben napovedniku za Varuhe. Genialno:

(več …)

Producent Joel Silver je odgovoren za večino akcijskih spektaklov v zadnjih dvajsetih letih, od Komandosa (Commando) z Arnoldom Schwarzeneggerjem, vseh nadaljevanj Smrtonosnega orožja (Lethal Weapon), Umri pokončno (Die Hard) in Predatorja, Poslednjega skavta (The Last Boy Scout), Demolition Mana, serije in filmov Zgodbe iz grobnice (Tales from the Crypt) ter seveda Matrice (The Matrix). Vendar pa je bilo leto 2001 zagotovo nekaj posebnega zanj, saj je v kinematografe prišlo kar devet (9) njegovih filmov, poleg tega pa sta bili že posneti tudi zadnji dve Matrici. In med vsemi temi filmi je največji spektakel leta bil Operacija Mečarica (Swordfish) z Johnom Travolto, Hughom Jackmanom in Halle Berry v glavnih vlogah. (več …)

Stripovska tradicija v Sloveniji temelji predvsem na italijanskih stripih kot so Dylan Dog, Zagor in seveda Alan Ford. Žanrsko se uvrščajo med horror, vesterne, kriminalke, satire in občasno še kakšno znanstveno fantastiko, vendar pa se v dobri meri uvrščajo tudi med šund. To je za stripe sicer naravno. Za razliko od našega stripovskega okusa je velik del ameriškega trga posvečen superjunakom kot so Superman, Batman in Spider-man. Ko se v Hollywoodu odločijo posneti film po teh stripih smo zanje večinoma že slišali. A kdo so potem ti Varuhi?

Kdo bere Varuhe?

Čeprav so stripi v osnovi šundovska literarna oblika, pa seveda obstajajo dela in avtorji, ki to presegajo. Denimo Tomaž Lavrič, avtor celih serij odličnih stripov in dobitnik Prešernove nagrade, ki svoja dela izdaja predvsem na francoskem trgu, pri nas pa je znan predvsem po karikaturah Diareja v Mladini. In čeprav so Varuhi avtorja Alana Moora na prvi pogled klasična zgodba o superjunakih, so tudi strip, ki slovi kot eno najboljših literarnih del vseh časov.

Kje/kdaj so Varuhi?

Varuhi so postavljeni v alternativno sedanjost v leto 1985, ko je strip nastal. V zgodbi so maskirani junaki, ki jemljejo pravico v svoje roke, stalnica ameriške družbe že od 1930. V petdesetih se jim pridruži še superjunak Dr. Manhattan, znanstvenik, ki je preživel nesrečo med jedrskim poskusom in postal nad-človek, ki lahko premika stvari z mislimi in reši energetske potrebe človeštva. Varuhi so ZDA pomagali zmagati v Vietnamu in z njihovo pomočjo ima Richard Nixon že peti mandat. Konec sedemdesetih so prepovedali njihovo delovanje, razen v primeru, če delajo za vlado. A svet Varuhov ravno tako pesti nevarnost hladne vojne in zdi se, da sta vladi ZDA in Sovjetske zveze tik na tem, da uničita človeštvo z jedrskim spopadom. (več …)