Režija: Phil Lord in Chris Miller

Glasovi: Bill Hader, Anna Faris, James Caan, Mr. T, Bruce Campbell, Neil Patrick Harris.

Risanke so povečini namenjene otrokom in tudi humor mora ciljati nanje. A otroci praviloma ne hodijo sami v kino, temveč jih spremljajo starši, kar pri nekaterih risankah (denimo nedavnem Planet 51) rešijo tako, da dodajo še šale, ki nasmejijo tudi odrasle (v primeru Planeta 51 so bile to povečini reference na ZF filme in grozljivke). A vsake toliko se najde risanka s tako dodelanim humorjem, da lahko nasmeje otroke, odrasle pa opomni kako je biti otrok.

Oblačno z mesnimi kroglicami je zgodba o Flintu, mlademu izumitelju, ki si že od malih nog s svojimi izumi prizadeva izboljšati življenje v rodnem mestu na majhnem otoku sredi oceana. A vsak njegov izum klavrno propade, dokler nekega dne ne izumi stroja, ki spreminja vodo v hrano. Ko se naprava pomotoma izstreli med oblake, prične deževati hrano in Flint postane junak, vendar pa so njegovi someščani vse bolj pogoltni in mestu prične groziti prava “hranostrofa”.

Oblačno z mesnimi kroglicami je izjemno zabavna risanka z odlično zgrajeno zgodbo, pristnim humorjem in zelo všečnimi liki.

Namesto napovednika prvih 6.50 minut filma

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu februarja 2010.

Režija: Kathryn Bigelow

Igrajo: Jeremy Renner, Anthony Mackie, Brian Geraghty, Guy Pearce, Ralph Finnes, David Morse, Evangeline Lilly

Prihod Bombne misije v kina isti teden kot se je začela Natova ofenziva, je zgolj naključje – film je bil namreč posnet leta 2008 – a vseeno ta film na zares izjemen način prikaže skico dogajanja, ki ga vojaki v Afganistanu in Iraku dnevno doživljajo. Zgodba Bombne misije se osredotoča na skupino strokovnjakov za odstranjevanje eksplozivnih teles z ulic Iraka. Na teh ulicah živijo ljudje, civilisti, ki si vsako njihovo akcijo ogledajo z balkonov. In bi v primeru eksplozije najverjetneje umrli. A med njimi se lahko skriva tudi človek z detonatorjem. In včasih se. Kako med več deset ali celo več sto ljudmi najti enega, ki bi morda lahko bil nevaren in kaj storiti z njim? Vodja skupine je poročnik James, velik strokovnjak, a hitro ugotovimo, da nekoliko neuravnovešen, morda celo z željo po smrti. Preostala člana njegove ekipe mu ne zaupata povsem, saj se bojita posledic njegove neustrašnosti. Vojna je droga, se izpiše pred začetkom filma. In James je globoko zasvojen. In ni edini.

S filmskega (oz. literarnega) stališča, je Bombna misija skorajda edinstven izdelek, saj v filmu dejansko ni antagonista, negativca. Deloma je to sam Irak, deloma so bombe, občasno kak potencialni ali dejanski terorist, občasno ameriški vojaki, na trenutke pa tudi James sam.

Napovednik:

Krajši zapis o delu in urjenju bombnih specialistov si lahko preberete tukaj.

Prvič objavljeno v Vikend magazinu februarja 2010.

Alica samo v Planetu Tuš: Kolosej je ta teden povsem brez obvestila preprosto umaknil film Alica v Čudežni deželi s sporeda. V ozadju naj bi bil spor z Disneyjem, nedvomno pa gre Koloseju tudi v račun, da Avatar še zmeraj pritegne po 10 tisoč gledalcev na teden, tako da jih ne skrbi za prazne 3D dvorane. Pri tem potgnemo takratko predvsem prebivalci prestolnice, kjer ni Planeta Tuš, vendar pa nenazadnje tudi vožnja do Kranja ali Celja ni ravno dolga, če nas lahko pripelje do Čudežne dežele.

Režija: George C. Wolfe

Igrajo: Diane Lane, Richard Gere, James Franco, Christopher Meloni, Viola Davis, Mae Whitman.

Viharna noč je povsem klasična melodrama, pri kateri že pri napovedniku dokaj natančno vemo kaj se bo v filmu zgodilo. Glavna junaka se bosta spoznala, zaljubila, drug drugemu pomagala duhovno zrasti, nato pa se bosta prisiljena za nekaj časa ločiti. Sam konec je do neke mere odprt, saj obstajajo različni vzorci, ki bi jih film lahko izbral, a v bistvu pri melodrami zaključek zgodbe ni najpomembnejši. Pomembna je pot, ne cilj.

Adriana je ločenka srednjih let, ki se trudi shajati z vzgajanjem dveh otrok, ko ji bivši mož nenadoma pove, da jo še zmeraj (spet) ljubi in da bi rad prišel nazaj. Vzame si par dni za razmislek in v tem času skrbi za prijateljičin penzion, v katerega pride samo en gost. Paul se je ravno ločil in se skuša pobrati po tem, ko mu je pacientka umrla med operacijo, hkrati pa se ponovno povezati s sinom, ki je v Ekvadorju z Zdravniki brez meja. Nevihta, ki se razbesni zunaj odzvanja nevihti v njunih srcih.

Zgodba je sicer dokaj dobra, čeprav predvidljiva, a Diane Lane in Richard Gere, ki sta sicer že ničkolikokrat očarala, sta to pot precej apatična v svojih vlogah. Pri tem se Lanova proti koncu filma vsaj nekoliko vživi v svoj lik, medtem ko je Gere daleč pod svojimi zmožnostmi. Kar je škoda, ker to je vse, kar bi tovrstni film potreboval.

Razširjen napovednik:

Prvič objavljeno v Vikend magazinu novembra 2008.

Režija in scenarij: Mark Herman (po romanu Charlessa Webba)

Igrajo: Colin Firth, Heather Graham, Minnie Driver, Oliver Platt, Mary Steenburgen

Prijazen, zabaven in očarljiv. S temi pridevniki bi najlažje opisali tako film Jesen v malem mestu kot tudi njenega glavnega junaka Colina, ki ga na svojevrsten način upodobi Colin Firth. Že v romanu Charlessa Webba (sicer poimenovan New Cardiff), ki mu film docela natančno sledi, se glavni lik zdi kot spisan za tega angleškega igralca, saj je prav tako prikupno zmeden kot liki Colina Firtha v Dnevniku Bridget Jones, Pravzaprav ljubezen in še nekaterih drugih komedijah.

Tudi zgodba filma je preprosto romantična – Colin je Anglež, ki je ravno zaključil zaroko s svojim dolgoletnim dekletom Vero in se odloči potovati po ZDA, da bi tako našel samega sebe. Ustavi se v majhnem mestecu Hope Springs, kjer se odloči ponovno prevzeti svoj nekdanji hobi risanja. Lastnika motela, kjer si je našel začasni dom, se odločita, da bosta mladeniču pomagala urediti življenje in mu predstavita samsko mlado prijateljico Mandy. Seveda je nadaljevanje povsem predvidljivo, a kljub temu nič manj zabavno in prikupno.

Pisatelj Charless Webb je sicer najbolj znan po romanu Diplomiranec, iz katerega je leta 1967 Mike Nichols naredil kultni film z Dustinom Hoffmanom v glavni vlogi in z nepozabno glasbo Simona in Garfunkla. Čeprav bi oba filma težko primerjali, pa imata zasnovi in razdelavi njunih zgodb precej podobnosti; opazi se, da je minilo 40 let, a avtor si še zmeraj zastavlja ista vprašanja in like postavlja v podobne situacije. Colin je ravno tako kot Benjamin izpred štiridesetih let izgubljen v svetu, ki ima do njega določene zahteve in mu noče dovoliti, da bi sam ugotovil kaj hoče. A njegov čas prihaja.

Napovednik:

Prvič objavljeno v TV Večeru januarja 2008.

Režija: Martin Campbell

Igrajo: Mel Gibson, Ray Winstone, Danny Huston, Bojana Novakovic, Jay O. Sanders

Mel Gibson je sicer znan po celi seriji dobrih (in tudi takšnih nekoliko manj dobrih) kriminalk v katerih igra dokaj podoben lik neusmiljenega maščevalca (ali pa tak postane proti koncu filma). Smrtonosno orožje, Maščevanje, Odkupnina in nenazadnje Pobesneli Max so le nekateri izmed takšnih filmov. In čeprav ima Na robu teme podoben zaplet – kriminalist išče morilca svoje hčerke, za katerega sprva sumi, da je hotel ubiti njega – je film kar znaten korak pred večino trilerjev zadnjih nekaj let. Večina zahvale za to sicer ne gre (zmeraj) odličnemu Gibsonu, temveč režiserju Martinu Campbellu (Casino Royale), tudi avtorju originalne BBC-jeve serije iz osemdesetih, ki je služila za predlogo. Čeprav je film več kot polovico krajši od miniserije, je zgodba mojstrsko skoncentrirana, še boljše kot v lanskem, prav tako odličnem trilerju Državniške igre. Tempo se ne ustavlja, temveč le občasno upočasni za kak trenutek retrospektive, medtem ko dogodki in odkritja peljejo kriminalista v osrčje vse večje in smrtonosnejše zarote.

Na robu teme je preprosto odličen triler, ki gledalca posrka v dogajanje in ga cel čas drži korak pred tem (kot se v filmu izrazi skrivnostni svetovalec Cie Jedburgh), “da bi povezal a in b” ter prišel resnici do dna.

Odlomek iz filma:

Prvič objavljeno v Vikend magazinu februarja 2010.

Preostali dve novosti, Bombna misija in Šola za življenje, sta se uvrstili na 14 in 15 mesto, vsaka z manj kot tisoč gledalci, kar je tudi razumljivo, saj sta predvajani na manjšem številu platen in kljub vsem nominacijam za oskarje tudi precej manj oglaševani kot filmi v Top 5. Bombna misija je sicer dosegla peto mesto po prihodkih na kopijo, kar pomeni, da je film vseeno zelo dobro obiskan. Daleč največjega je sicer imel Valentinovo.

Top 5 najbolj gledanih filmov prejšnjega tedna (št. gledalcev)

1. Valentinovo … 17.834

2. Alvin in veverički 2 … 17.698

3. Avatar … 10.923

4. Volkodlak … 9.427

5. Oblačno z mesnimi kroglicami … 4.003

In ta teden? Novi filmi v kinematografih so grozljivka Legija, v kateri angeli pridejo pokončati človeštvo, triler V mojih nebesih, v katerem najstnica po smrti skuša pomagati svoji družini poiskati svojega morilca (film sicer ni bil deležen najboljših kritik, vendar pa ga je režiral Peter Jackson in je vizualno izjemno zanimiv) in Nepremagljiv, zgodovinska športna drama o Nelsonu Mandeli, ki po tem, ko postane predsednik JAR združi državo v navijaškem duhu za rugby; film je režiral Clint Eastwood, v glavnih vlogah pa nastopita Morgan Freeman in Matt Damon. V Kinodovru pa si bo mogoče ogledati romunski film, ki je navdušil na LIFFu, Policijski, pridevnik, zelo počasen, a neustavljivo navdušujoč prikaz moralne dileme policista v državi v tranziciji. Priporočamo.

Napovednik Policijski, pridevnik:

Režija: Richard Eyre

Igrajo: Liam Neeson, Antonio Banderas, Laura Linney, Romola Garai

Film Drugi moški temelji na literarni predlogi nemškega pisatelja Bernharda Schlinka, tako kot lanski nominiranec za oskarja Bralec. Schlinkova dela niso pisana tako, da bi jih lahko povsem naravno prenesli na filmska platna in režiser Richard Eyre, sicer avtor odličnih Zapiskov o škandalu, ni tak mojster režije kot Stephen Daldry. Posledično je Drugi moški docela zmeden film, ki je na trenutke triler, na trenutke tragedija maščevanja, večinoma pa melodrama v kateri so liki bolj konfuzni kot v povprečni mehiški žajfnici. Liam Neeson igra Petra, uspešnega direktorja računalniškega podjetja, ki je na videz srečno poročen z Liso, modno oblikovalko. Po njeni smrti ugotovi, da je imela ljubimca in njegov prvi instinkt je, da ga hoče ubiti. Tako ga začne zasledovati in zalezovati, se z njim celo spoprijatelji, ves čas pa je neusmiljeno ujet med jezo, žalostjo, sovraštvom in krivdo.

Liam Neeson, Laura Linney in Antonio Banderas so vsi odlični igralci, a njihova dokaj solidna igra je tisto kar film komajda odreši od popolnega poloma. Zgodba je dolgočasna, sprva zakrita nelinearnost z “velikim” presenečenjem na koncu pa prav zares ne doprinese ničesar.

Vseeno pa si oboževalci Liama Neesona lahko oddahnejo; letos (predvidoma) pridejo v kina še štirje njegovi filmi – dva trilerja (Chloe in After.Life) in dva akcijska spektakla (Spopad Titanov in A-Team); medtem pa bo Banderas v četrtem Shreku in novem filmu Woodyja Allena.

Napovednik:

Prvič objavljeno v Vikend magazinu februarja 2010.

1. Knjige so vse bolj obsežne

Somrak ima v slovenskem prevodu 384 strani, Mrk pa kar 516. Še sto strani daljšo Jutranjo zarjo nameravajo razdeliti na dva filma. Posledično bo Mrk bodisi trajal več kot dve uri in pol, kar je preprosto preveč (razen za filipinskega režiserja Lava Diaza, ki snema do devet ur dolge filme), ali pa bo zgodba prisiljeno skrajšana. Res je, v Gospodarju prstanov je režiserju uspelo narediti dve različici, pri čemer je krajša še zmeraj delovala odlično, a Mrka ne režira Peter Jackson. Kar nas pripelje do naslednje točke.

2. Režiser David Slade

Pred petimi leti je ta angleški režiser videospotov povsem presenetil s filmom Prepovedan sadež (Hard Candy), minimalističnim projektom v katerem nastopata samo dva lika: pedofil in 14-letnica, ki ga je ujela v past, zvezala na stol in ga muči. Še bolj kot Slade je s tem filmom zablestela takrat 18-letna Ellen Page, ki je kasneje navduševala v Juno (nominacija za oskarja), Možeh X 3 in Divjih mrhah, letos pa jo bomo lahko videli tudi v enem najbolj pričakovanih filmov leta, Nolanovem Inceptionu. Slade je kariero nadaljeval s priredbo stripa 30 dni noči. Podobno kot Mrk je tudi 30 dni noči vampirski film, vendar pa gre za klavnico v kateri vampirji napadejo mestece v polarnem pasu na Aljaski, ki je med zimo odrezano od civilizacije in ima, kakopak, 30 dni trajajočo noč. Čeprav zgodba obeta, je film precej slab, nepovezan, nelogičen in sodi v tisto kategorijo grozljivk, kjer si gledalec želi, da pošasti čim prej pobijejo protagoniste, saj so ti preneumni, da bi lahko imeli pravico živeti. Iz tega je mogoče sklepati, da ima Slade težave s projekti, ki trajajo več kot 5 minut (glej zgoraj), oziroma vsebujejo več kot dva lika.

3. Bryce Dallas Howard

Tik pred začetkom snemanja Mrka se je izvedelo, da bo vlogo vampirke Victorie, ki jo je v Somraku in Mladi Luni odigrala Rachelle Lefevre, prevzela Bryce Dallas Howard. Ta nadarjena in prekrasna igralka je sicer hči z oskarjem nagrajenega režiserja in igralca Rona Howarda (Frost/Nixon, Čudoviti um, Angeli in demoni). A kljub talentu in dobrim poznanstvom ima očitno nekakšno prekletstvo. Njena prva večja vloga je bila v filmu Vas ob gozdu (The Village), po mojem osebnem mnenju sicer povsem solidnem filmu, s katerim pa je režiser M. Night Shyamalan začel izgubljati zaupanje gledalcev in filmskih studiev. V njegovem naslednjem filmu, Podvodni deklici (Lady in the Water), si je ponovno prislužila glavno vlogo, a je ta film gledalce in kritike le še bolj razočaral. Nato se je pojavila v Spider-manu 3, ki je sicer prislužil ogromno denarja, a ubil franšizo, lani pa smo jo lahko videli v Terminatorju: Odrešitev, ki je še uspešneje ubil to franšizo. Vmes je nastopila v priredbi Shakespearjeve komedije Kot vam je ljubo pod taktirko izjemnega “shakespearologa” Kennetha Branagha, ki pa ga za razliko od njegovih Hamleta, Othella in Mnogo hrupa za prazen nič, ni videl skorajda nihče. Isto lahko rečemo tudi za drugi del ameriške trilogije Larsa von Trierja, Manderlay, ki je povsem neopazno sledil izjemnemu Dogvillu. Za nobenega izmed teh neuspehov sicer ni kriva Howardova, vendar pa dejstvo, da se pojavi v Mrku ne vzbuja upanja.

Medtem ko v filmu lahko vidimo kako se tovrstni vojaški specialisti obnesejo pri svojem delu, pa si sedaj oglejmo kaj je potrebno, da lahko človek sploh postane član takšne ekipe. Dva izmed trojice, ki jih spremljamo v filmu, sta nekdanja pripadnika elitnih enot, eden je pri vojaški izvidnici, drugi pa pri pehotni enoti Rangerji. Za tako pomembne naloge kot je uničevanje eksploziva brez nepotrebnega ogrožanja življenj in infrastrukture, so potrebne izdatne vojaške izkušnje in urjenje. V vseh sodobnih vojnah, od 1. svetovne vojne naprej, je psihološka priprava vojaka ključnega pomena, saj so v 2. svetovni vojni žrtve zaradi psihičnih težav predstavljale kar četrtino vseh žrtev med vojaki. Tako med tovrstne elitne vojaške enote sprejmejo le vojake, ki izkažejo nadpovprečno stopnjo inteligence, samokontrole, neusmiljenja in odpornosti na fizične napore in bolečine. V nasprotnem primeru lahko vojak pod stresom postane žrtev psiholoških in psihosomatskih težav kot so agresivnost, tesnoba, apatija, spremembe telesne temperature, težave z mehurjem, utrujenostjo, motnje prehranjevanja, depresija, pomanjkanje koncentracije, motnje govora, tresavica ali celo zapade v katatonično stanje. Elitne enote za to uporabljajo urjenje, ki se imenuje odpornost na bitko (battle-proofing) in pomeni ustvarjanje pogojev na poligonu, ki so čim bolj podobni dejanskim v bitki. A uničenje eksplozivnega telesa sredi stanovanjskega predela mesta, kjer je vsakdo lahko sovražnik ali pa potencialna nedolžna žrtev in kjer skorajda nihče ne ceni tega, da izvajaš eno izmed najbolj nevarnih opravil na svetu, je situacija za katero se ni mogoče izuriti. In Bombna misija je film o takšnih situacijah.

Odlomki iz Bombne misije:

Prvič objavljeno v Vikend magazinu februarja 2010.

PS: Veliko materiala za ta prispevek sem nabral ob prevajanju knjige Tehnike vzdržljivosti (knjiga je nekje na drugi polovici strani), ki je izšla pri založbi Defensor.