O Filmosferi
Filmosfera je blog o filmu, televizijskem programu, domačih in tistih tapravih kinih, zabavni elektroniki, včasih pa tudi o glasbi in knjigah.
Kategorije
Arhiv
- februar 2012
- januar 2012
- december 2011
- november 2011
- oktober 2011
- september 2011
- avgust 2011
- julij 2011
- junij 2011
- maj 2011
- april 2011
- marec 2011
- februar 2011
- januar 2011
- december 2010
- november 2010
- oktober 2010
- september 2010
- avgust 2010
- marec 2010
- februar 2010
- januar 2010
- december 2009
- november 2009
- september 2009
- avgust 2009
- julij 2009
- junij 2009
- maj 2009
- april 2009
- marec 2009
- februar 2009
- januar 2009
- december 2008
- november 2008
- avgust 2008
| feb 28 |
Lakota (Hunger), 2008
Scenarij: Steve McQueen in Enda Walsh Igrajo: Michael Fassbender, Stuart Graham, Liam Cunningham, Liam McMahon. Lakota je film o gladovni stavki pripadnikov IRE v zaporu na Severnem Irskem v osemdesetih. Je tudi film o stanju v zaporu, ki je privedlo do te gladovne stavke. In je eden najbolj proslavljenih evropskih filmov lanskega leta, dobitnik številnih nagrad, vključno z nagrado občinstva na Liffu. Vse te nagrade seveda niso bile podeljene naključno, saj gre za najverjetneje enega najbolj svojevrstnih filmov, ki jih boste kadarkoli imeli možnost videti. Način prikazovanja zgodbe z uporabo izjemno dolgih kadrov (celo za v Guinessa), brez hitrih rezov in praktično brez dialoga (edini dialog se zgodi na polovici filma in traja preko 10 minut, v treh kadrih) je povsem v nasprotju s filmskimi pravili, a režiserju Stevu McQueenu (ni v sorodu s preminulim ameriškim igralcem) uspe prav s temi prijemi narediti mojstrovino. Odlična je tudi igra, še posebej pa izstopa Michael Fassbender v glavni vlogi, sploh ob dejstvu, da je pred tem filmom igral mišičastega špartanca v 300, za to vlogo pa je shujšal do neprepoznavnosti. Zgodba se osredotoča na zapornika Bobbyja Sandsa, ki skupaj z ostalimi pripadniki IRE v zaporu iz protesta ne nosi oblačil in se ne umiva, saj zahtevajo, da jih britanska vlada obravnava kot vojne, oziroma politične zapornike in ne kot kriminalce. Ko po štirih letih s tem pristopom ne dosežejo ničesar, se odločijo za gladovno stavko, ki jih pobere. Ocena: 5 od 5
Prvič objavljeno v Vikend Magazinu februrarja 2009 Komentirajte zapis |

