Religiozni simbolizem, klišeji in slaba igra. Ocena: 2 od 5. Apokaliptični triler.

Režija: Alex Proyas

Igrajo: Nicolas Cage, Chandler Catenbury, Rose Byrne, Lara Robinson, D.G. Maloney.

Prerokba se začne kot zanimiv triler z elementi grozljivke. A kmalu se v sceni pojavi Nicolas Cage in od tega trenutka gre film navzdol, dokler na koncu ne izgubi celotnega smisla. Resnici na ljubo ima film še tri fenomenalne akcijske scene, v katerih zares zasije talent režiserja Alexa Proyasa (Mesto teme, Jaz, robot, Vran), a film je občutno preveč resen in tragičen (vključno s temi eksplozivnimi scenami), da bi se lahko uvrstil med puhle akcionerje kot sta bila denimo Wolverine in Terminator.

Zgodba o spisku številk, ki jih odkrije profesor astrofizike in ki napovedujejo vse nesreče, ki so se zgodile v zadnjih petdesetih letih – in tri, ki se še bodo – je na prvi pogled odlična in zelo zanimiva, čeprav spominja na Številko 23. Ko se izkaže, da je bistvo filma vprašanje “determinizem vs. naključje”, postaja film vse bolj podoben Znamenjem z Melom Gibsonom, a ga uspe prekašati z verskim simbolizmom, ki gre v zadnji sceni preko vseh meja. In čeprav verski simbolizem v filmu ni nekaj nujno slabega (denimo Panov labirint), je le-ta v Prerokbi izjemno puhel. Nadalje sprva zanimiva zgodba postane nekje na tretjini filma povsem predvidljiva, kar se v trilerju nikakor ne bi smelo zgoditi. Igra je po večini dokaj slaba, a tudi sicer bi težko bila dobra, saj so vsi liki slabo dodelani in klišejski. Kot tudi cel film.

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu junija 2009.

Še precej impresiven napovednik: