Režija: Brett Ratner

Igrajo: Ben Stiller, Eddie Murphy, Matthew Broderick, Casey Affleck, Téa Leoni, Michael Peña, Gabourey Sidibe, Alan Alda

V odlični ameriški komični seriji The Knights of Prosperity izpred štirih let je skupina revnih Newyorčanov načrtovala rop Micka Jaggerja, ker ima preveč vsega, oni pa premalo (Jagger je bil producent serije in je v njej tudi nastopil). Z gospodarsko krizo je ta koncept postal spet zanimiv in film Oropaj bogataša precej natančno sledi konceptu serije ter dopolni razlog revnih za rop z aktualnim dogajanjem, saj jim je naslovni bogataš zapravil pokojninski sklad. Trije nekdanji zaposleni v prestižni stanovanjski stavbi ob Central Parku se tako odločijo izkoristiti svoje težko prigarano znanje o stavbi in s pomočjo bivšega borznega posrednika in profesionalnega vlomilca (specialista za krajo z balkonov) izprazniti bogatašev sef.

Zvezdniška zasedba z Benom Stillerjem, Eddiejem Murphyjem in Alanom Aldo na čelu svoje delo opravi korektno, a je daleč od presežkov, ki so jih zmožni (v zasedbi je kar 5 nominirancev za oskarje). To sicer ni njihova krivda, prej gre iskati vzrok v neenakomerno tempiranem in preveč grobo zbrušenem scenariju ter nespretnosti režiserja Bretta Ratnerja (vsi trije deli Ful gas, Možje X: Zadnji spopad). Film je vseeno precej zabaven in bo najbrž postal stalnica TV- sporeda. Pa čeprav zgoraj omenjeni TV-seriji ne seže do kolen.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2011.

Režija: Cassey Affleck

Nastopajo: Joaquin Phoenix, Casey Affleck, Antony Langdon, Carey Perloff, Larry McHale, Ben Stiller, Sean Combs

Po izidu tega filma je pri Affleckovih  bržkone postalo jasno, kdo je za kaj; Ben Affleck je pogosto obupen igralec, a z oskarjem nagrajen scenarist in zares odličen režiser, medtem ko je mlajši brat Cassey igralec z nominacijo za oskarja, a vsekakor bi bilo bolje, da ne stopa za kamero.

Še vedno sem tu je poskus t.i. mokumentarca (angl. mockumentary), režiranega, subverzivnega filma, ki je posnet kot dokumentarec, čeprav je vse odigrano. Nekako podobno kot Borat Sache Barona Coena in Larryja Charlesa. Le da je “vlogo” outsiderskega protagonista, ki skozi svojo drugačno percepcijo realnosti prikaže družbeno kritiko (ali pa vsaj zabava), prevzel Joaquin Phoenix, dvakratni nominiranec za oskarja (Hoja po robu in Gladiator) in svak Casseyja Afflecka.

Kot je bilo v zadnjih dveh letih že večkrat omenjeno v medijih, je Joaquin nenadoma sporočil, da zapušča igro in se bo posvetil svoji rapperski karieri. Hkrati je opustil zdravo prehrano in britvice, tako da je v filmu bolj podoben Zachu Galifianakisu (Prekrokana noč) kot pa cesarju Commodosu iz Gladiatorja. Poleg tega se res veliko drogira. In nenehno dvomi vase. Kar vse skupaj hitro postane dolgočasno. In najsi gre za “umetniški” ali “medijski” projekt, ali pa tudi za zapravljanje časa, film deluje samo na eni ravni: prikaže, da uživanje mamil škoduje.

Prvič objavljeno v Vikendu aprila 2011.

Napovednik:

Režija: Paul Weitz

Igrajo: Ben Stiller, Robert De Niro, Teri Polo, Owen Wilson, Harvey Keitel, Barbra Streisand, Laura Dern, Dustin Hoffman, Jessica Alba

Filmski napovednik za Njuno družino vsebuje večino smešnih scen filma in pokrije velik del dogajanja z začetka in zaključka filma. De Nirov Jack Byrnes se stara in želi, da ga Stillerjev Greg (Gaylord) Focker nasledi kot  patriarh. Grega prevzame Jackovo spoštovanje in mu skuša biti čim bolj podoben, samo da lahko na koncu ugotovi, da mora živeti  življenje, kot ga želi sam. V filmu je tudi večina likov iz prejšnjih dveh filmov (čeprav nekateri nepojasnjeno manjkajo), a se jih zgodba le redko dotakne, saj sta v ospredju ves čas Jack in Greg.

Humorja je še manj kot v Njenih in Njegovih tastarih, čeprav se vsi vseeno trudijo s šalami, le da se jih znatno preveč vrti okrog stranišč in seksa. Zabavno je, da se na koncu eden izmed likov to celo trudi upravičiti z izjavo, da so človeške telesne funkcije nekaj najbolj osnovnega in zatorej najbolj smešnega. Kar je bržkone eden najslabših izgovorov za slab scenarij. Po drugi strani pa za ta film vsaj lahko rečemo, da scenarij ima, saj za mnoge letošnje komedije tega ne bi bilo mogoče trditi, pa tudi Stiller in De Niro, čeprav precej pri dnu svojih zmogljivosti, nista povsem nadležna, tako da je film vsaj gledljiv, če že ni dober.

Prvič objavljeno v Vikendu decembra 2010.

Režija: Shawn Levy

Igrajo: Ben Stiller, Amy Adams, Owen Wilson, Hank Azaria, Robin Williams, Steve Coogan.

Drugi del filma Noč v muzeju bo nedvomno všeč vsem, ki so se zabavali ob prvem delu, saj je osnova filma identična, zgodba je podobna, posebni učinki pa so nekoliko bolj dodelani. In predvsem vsega (likov, akcije, šal, zapletov, muzejev) je več.

Glavni junak prvega filma, nočni čuvaj Larry, je sedaj uspešni izumitelj in direktor svojega podjetja, vendar pa ne najde več časa za svoje prijatelje v Prirodoslovnem muzeju. Zamudil je celo, da so jih večino preselili v državni arhiv, ki se nahaja v muzeju Smithsonian v Washingtonu. A poredna opica Darwin ukrade egipčansko tablo, ki oživlja eksponate in posledično naslednjo noč oživi največji muzej v ZDA.

Številčna igralska zasedba opravi svoje delo povsem solidno, izstopata edino Amy Adams (letošnja kandidatka za oskarja) kot letalka Amelia Earhart in Hank Azaria (Simpsonovi) v trojni vlogi Kamuraja, Misleca in Abrahama Lincolna.

Film je zabaven, v kolikor si želite butaste komedije s celo serijo ne pretirano intelektualnih zgodovinskih referenc, ki so običajno celo zabavne. In čeprav bo nedvomno uspešen, nikakor ne predstavlja neke posebno visoke točke v karieri kateregakoli izmed ustvarjalcev.

Glasovi: Ben Stiller / Marko Potrč, Chris Rock / Klemen Klemen, David Schwimmer / Janko Petrovec, Jada Pinkett Smith / Ana Dolinar, Sacha Baron Cohen / Jure Mastnak, Bernie Mac / Roman Končar, will.i.am / Sebastian Cavazza, Elisa Gabrielli / Zvezdana Mlakar.

V filmu Madagaskar izpred par let je druščina različnih živali (lev, zebra, nilski konj, žirafa, par opic in “četa” pingvinov) iz newyorškega živalskega vrta po spletu okoliščin pristala v džungli Madagaskarja, kjer so se morali naučiti živeti v divjini. V tem filmu se skupaj z lemurjem Jurijem odločijo odpraviti nazaj domov s starim letalom, ki so ga pingvini za silo popravili, a vseeno strmoglavijo sredi afriške stepe v rezervat. Po naključju prav v rezervat iz katerega je bil lev Aleš v mladosti ukraden. Tukaj glavni junaki prvič srečajo druge živali svoje vrste, kar je tako priložnost za smešne dogodivščine kot tudi za spoznavanje življenjskih naukov. Medtem pa pingvini s svojim vojaškim zanosom turistom kradejo avtomobile in sestavljajo novo letalo …

Z animacijskega stališča Madagaskar ni zgrešen, hkrati pa tudi ne prinaša pravih presežkov kot je denimo WALL-E par mesecev nazaj. Podobno je dodelana, a vseeno ne pretirano navdušujoča tudi glasba.

Kljub dobrim namenom v Madagaskarju najdemo nekaj rasističnih stereotipov, ki se jim slovenska sinhronizacija sicer izogne, a hkrati uvede svoje stereotipe z naglasi. Tako neumni liki govorijo z bosanskim naglasom, brezumni levji nasilnež pa kar srbsko.

Upajmo, da bodo v naslednjem nadaljevanju pingvini v glavnih vlogah in da bomo na vse ostalo lahko pozabili.

Ocena: 1 od 5

Prvič objavljeno v Vikend magazinu decembra 2008.