Režija: Michael Mann

Igrajo: Johnny Depp, Christian Bale, Billy Crudup, Marion Cotillard, Stephen Graham.

Zgodba Državnih sovražnikov je postavljena v trideseta leta dvajsetega stoletja, čas prohibicije in razcveta organiziranega kriminala ter začetkov Zveznega preiskovalnega urada (FBI). V ospredju je John Dillinger, bančni ropar, ki ga je direktor FBI poimenoval “državni sovražnik št. 1″. Čeprav bančni roparji niso bili pretiran družbeni problem, so bili njihovi uspehi preveč opazni in tako so se znašli na vrhu spiska državnih sovražnikov.

Film je odlično posnet, vizualno dovršen in premišljeno sestavljen, kar ga postavi ob bok Mannovim uspešnicam kot sta Vročica in Postranska škoda ter krepko nad denimo Miami Vice. V zasedbi najbolj izstopa Johnny Depp, ki je z vlogo Dillingerja potrdil, da je trenutno eden najboljših igralcev; odlična je tudi Cotillardova v vlogi njegove izvoljenke Billie, preostala zasedba pa ima težavo v tem, da njihovi liki niso dovolj dodelani, tako da se posledično ne morejo dokazati. To velja tako za Christiana Bala v vlogi agenta Purvisa kot tudi Billyja Crudupa v vlogi direktorja FBI Edgarja Hooverja.

Kljub tej pomanjkljivosti film odpelje naprej zanimiva in dobro podajana zgodba, impresivna kostumografija in prepričljiva igra, tako da se sploh ne zdi dolg dve uri dvajset. Prej nasprotno; ko se zgodba predvidljivo (in v skladu z zgodovino) zaključi na pločniku pred kinom Biograph v Chicagu, bi želeli še več tega sveta.

Znatno bolj dodelan Terminator 2: Sodni dan iz leta 1991 je sicer imel boljšo zgodbo, več akcije in za takrat nepredstavljive posebne učinke, vendar pravzaprav ni ponudil nobenega vpogleda v temačno prihodnost, kjer stroji zavladajo ljudem. Še več, sporočilo filma je bilo, da si prihodnost ustvarjamo sami. Da ta trditev ne drži v celoti, je pokazal Terminator 3: Vstaja strojev z jedrsko vojno, ki jo je sprožila umetna inteligenca Skynet v začetnem koraku vojne proti ljudem ob koncu filma.

In sedaj je pred nami Terminator: Odrešitev, film v katerem bomo končno lahko videli spopad med ljudmi in roboti, v katerem bo John Connor končno prevzel vlogo voditelja človeštva proti strojem in v katerem se bo zgodba pričela razpletati.

Časovne linije

Potovanje skozi čas je ena izmed stalnic znanstvene fantastike že od kultne knjige Časovni stroj H. G. Wellsa s konca 19. stoletja. V skladu z našim poznavanjem fizike je to tudi stoletje kasneje nemogoče, a za potrebe notranje skladnosti zgodb obstaja par pravil. Prva osnovna dilema je vprašanje, ali je prihodnost ravno tako nespremenljiva kot preteklost. V kolikor je, potem so vsa dejanja časovnega popotnika v preteklost dejansko določena in ustvarijo prihodnost iz katere je prišel.

A v kolikor je preteklost mogoče spremeniti, potem to pomeni, da se ustvari nova časovna linija, v kateri je lahko zaradi metuljevega učinka prav vse drugače kot v prihodnosti iz katere je prišel časovni popotnik. Terminator je praviloma sledil tej teoriji, vendar s poudarkom na tem, da nekaterih dogodkov – denimo vstaje strojev proti ljudem – ni mogoče spremeniti. In tako pridemo do sledečih časovnih linij:

1. John Connor, sin Sarah Connor in neimenovanega očeta, vodi človeštvo v boju proti Skynetu. Ko ugotovi, da je Skynet poslal terminatorja v preteklost ubiti njegovo mati, pošlje svojega prijatelja Kyla Reesa, da ga ustavi.

2. Kyle Reese in terminator spremenita preteklost in Kyle postane Johnov oče. Znanstveniki v Cyberdine Systems na podlagi ostankov prvega terminatorja razvijajo Skynet in robote.

3. Uničenje Cyberdine Systems, ki ga v drugem delu izvedeta Sarah Connor in terminator ponovno spremeni prihodnost in premakne sodni dan za nekaj let, a 24. julija 2004 Skynet vseeno prevzame nadzor nad ameriško vojsko in sproži jedrsko vojno.

4. Terminatorka uspe pobiti par Johnovih poročnikov, vendar posledice za prihodnost niso znane.

5+ Serija Terminator: Kronike Sarah Connor, ki se je zadnji dve leti vse manj uspešno borila s padci gledanosti je uvedla še celo vrsto novih časovnih linij. Poleg tega serija ignorira tretji film in vključuje potovanja v prihodnost.

Za bolj grafično razlago obiščite prikaz časovnih linij v Empire Magazinu (v angleščini).

KIjučni kadri

The Halcyon Company

Filmski studio The Halcyon Company sta leta 2006 ustanovila nekdanja bančnika Derek Anderson in Victor Kubicek, oba velika navdušenca nad znanstveno fantastiko. Ker nista več mogla čakati na nadaljevanje tiste sanjske sekvence Kyla Reesa iz Terminatorja (in ker sta, nedvomno hotela tudi precej zaslužiti), sta kupila avtorske in sorodne pravice za Terminatorja in takoj pričela iskati scenarista in režiserja za četrti film. Kasneje sta kupila še pravice za vsa dela pokojnega pisatelja Philipa K. Dicka, katerega romani in kratke zgodbe so bili osnova za kultne filme kot so Iztrebljevalec, Popolni odpoklic, Posebno poročilo in Temačno zrcalo.

Christian Bale

Valižanski igralec Christian Bale je filmski zvezdnik že odkar jih je imel 10 in je odigral glavno vlogo v Spielbergovem nagrajenem filmu Cesarstvo sonca. V odraslih letih je imel pomembnejše vloge v Ameriškem psihu, Novem svetu, Ekvilibriju, 3:10 za Yumo in seveda Batmanu: Na začetku ter Vitezu teme. A na snemanju Terminatorja je ta sicer prijazni mladenič doživel popoln nevrotični izpad nad lučkarjem, ki je šel mimo kadra. Kasneje se je sicer opravičil in razložil, da je bil še zmeraj vživet v lik jeznega Johna Connorja (zato naj bi tudi govoril z ameriškim naglasom in ne britanskim). Še dobro, da ni imel takšnega izpada, ko je bil v vlogi Ameriškega psiha Patricka Batemana.

McG

Režiser Terminator: Odrešitev je najbolj znan kot režiser obeh delov Čarlijevih angelčkov. Sicer ima željo po režiranju akcijskih filmov, saj je bil tudi kandidat za režiserja Supermana, vendar je odstopil, ker ne prenese letenja in bi moral snemati v Avstraliji. Izbira McG-ja za režiserja je sprožila precej dvomov v kakovost filma, vendar se je režiser zares trudil. Najprej je iskal podporo pri režiserju prvih dveh filmov Jamesu Cameronu, ki mu je sicer ni dal, mu je pa priporočil Sama Worthingtona za vlogo Marcusa Wrighta. Ko je uspel prepričati Bala za glavno vlogo, je tudi sprejel Balov nasvet in popravil scenarij ob pomoči Jonathana Nolana, scenarista Mementa in Viteza teme.

Rešitelji človeštva

John Connor. Usojen, da postane voditelj in odrešitelj človeštva. Začetnice imena so seveda iste kot jih ima v angleščini Jezus Kristus, na kar tudi cilja četrti film. Doslej so ga igrali že: Edward Furlong, Nick Stahl, Thomas Dekker, in to pot Christian Bale.

Kate Connor. Johnova družica in zdravnica, ki mu pomaga reševati sveti. V Terminator 3 jo je igrala Claire Danes, to pot pa Bryce Dallas Howard.

Blair Williams. Odlična pilotka, ki se v filmu zaplete v precej nenavadno čustveno razmerje. Igra jo Moon Bloodgood, hči Sylvestra Stallona.

Barnes. Eden izmed Connorjevih glavnih poročnikov. Igra ga rapper Common, ki naj bi za film spisal tudi pesem. Vendar je še nismo slišali.

General Ashdown. General ameriške vojske in poveljnik odpora preden ga prevzame John. Igra ga Michael Ironside.

Kyle Reese. V tem filmu še mlad fant, a dejansko bodoči časovni popotnik, ki bo postal Johnov oče. V prvem filmu ga je igral Michael Biehn, to pot pa Anton Yelchin, ki ga lahko sicer ujamete tudi v Zvezdnih stezah.

Spoznajte terminatorje

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu maja 2009

Bonus: Terminirajte se.

Nov napovednik prikaže precej več zgodbe in posebnih učinkov kot prejšnji (in ogromno več kot prvi, ki ga še zmeraj vrtijo v Koloseju), vendar bi težko rekli, da pokaže preveč. Za to je namreč poskrbel kar sam režiser McG, ki je na raznih prireditvah prikazal že vsaj tretjino filma z željo, da bi prepričal čim več ljudi, da bo film dober. Njegov strah je pravzaprav razumljiv, saj je McG pred Terminatorjem namreč režiral oba dela Čarlijevih angelčkov in videospote. Ko je bil izbran za režiserja, so mnogi kritiki in oboževalci kar takoj odpisali film, vendar se je postavil na pravo pot, ko je izbral Christiana Bala za glavno vlogo. Bale je namreč vlogo sprejel zgolj pod pogojem, da se popravi scenarij in uspel prepričati Jonathana Nolana (Batman: Na začetku, Vitez teme), da se loti dela. Kljub trudu ni uspel prepričati Jamesa Camerona, avtorja prvih dveh Terminatorjev, vendar pa se trenutno pogaja z glavnima igralcema teh dveh filmov – Lindo Hamilton in Arnoldom Schwarzeneggerjem – da bi sodelovala pri Odrešitvi, oziroma dveh načrtovanih nadaljevanjih.

Napovednik se prične s kratkimi kadri opustošene postapokaliptične pokrajine in Johnom Connorjem, ki opisuje trenutno stanje. Izpiše se letnica 2018 in v ozadju zasliši glasba Nine Inch Nails (The Day the whole World Went Away). NIN so zmeraj odlična izbira za akcijske napovednike, predvsem so bili odlično uporabljeni v prvem napovedniku za 300, ki je po mojem mnenju eden najboljših napovednikov vseh časov (in mimogrede delo Zacka Snyderja, režiserja Watchmenov na katere je ta napovednik prilepljen).

Čeprav tretji napovednik prikaže precej akcijskih kadrov in kar nekaj posnetkov terminatorjev, ki jih še nismo videli, pa je večji presežek, da razkrije eno izmed zgodb tega filma. Drugi napovednik (link) se je začel z likom Marcusa Wrighta (Sam Worthington), ki sprašuje ljudi kje se je zdaj znašel in kaj se je zgodilo s svetom. Takrat smo sklepali, da Marcus izhaja iz neke druge prihodnosti, vendar se v tem napovedniku izkaže, da je Marcus dejansko terminator, ki se tega ne zaveda. In kot pove na koncu, je on tudi edina možnost, da človeštvo preživi.

V luči tega razkritja postane tudi jasno zakaj je McG zahteval, da vsi igralci preberejo knjigo Philipa K. Dicka Ali androidi sanjajo o električnih ovčkah, predlogi za film Iztrebljevalec, v kateri se roboti ne zavedajo, oziroma nočejo zavedati, da niso ljudje. Druga knjiga, ki so jo morali vsi prebrati, je bila Cesta pisatelja Cormaca McCarthyja (Ni prostora za starce), postapokaliptična depresija po kateri se prav tako ravno snema film. Koliko je ekipi uspelo prenesti vzdušje teh dveh knjig v Terminatorja, bomo videli konec maja, vsekakor pa je treba reči, da se zdi, da Terminator Odrešitev ne bo zgolj še en film režiserja Čarlijevih angelčkov. Končna različica sicer še zmeraj ni znana, saj se režiser pogaja s studiem, če mu bodo dovolili poslati v kina film z oceno primernosti R (za starejše od 17), kar lahko zmanjša dobiček, po drugi strani pa prisiljeno zbita ocena primernosti prinaša obupe od filmov kot sta Alien vs. Predator in Umri pokončno 4. Pod vprašajem so seveda posnetki nasilja, kletvice in oprsje Moon Bloodgood. Slednje bi si zaslužilo svoj kader.

NADALJEVANJA

V lanskem letu (2007) so nadaljevanja velikih uspešnic prinesla največ denarja, saj med desetimi najbolj gledanimi filmi v ZDA edino Rattatouile ni bil posnet po predhodnem filmu ali risanki. V 2008 bo tovrstnih filmov nekoliko manj, vendar pa vseeno pričakujemo nekaj uspešnic.

Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje

Zagotovo najbolj pričakovano nadaljevanje, ki je v delu že skoraj 20 let bo v kina prišlo pred poletjem. Harrison Ford se vrača v vlogi najbolj znanega arheologa, zgodbo je ponovno spisal George Lucas, za kamero pa sedel Steven Spielberg. Na kupu so vsi pravi koščki puzzla, če so jih uspeli pravilno zložiti pa bomo videli konec maja.

Precejšnje razočaranje, saj sta se Spielberg in Lucas očitno odločila, da bosta spodobno zgodbo in zabavne like nadomestila z nenehno, a skrajno butasto akcijo. Shia LeBouf kot Tarzan?!? Indiana preživi jedrsko eksplozijo v hladilniku?!? In to ne Gorenje?!?!

Ocena: 2 od 5

Temni vitez

Batman: Na začetku izpred dobrih dveh let je nedvomno eden najboljših akcijskih stripovskih filmov in dejstvo, da je nadaljevanje posnela ista ekipa (režiser Christopher Nolan, v glavnih vlogah Christian Bale, Michael Caine, Gary Oldman in Morgan Freeman) vliva veliko zaupanja v projekt. To, da bo Jokerja igral Heath Ledger pa kaže, da bi znal film morda le še bolj navdušiti.

Povsem nad pričakovanji, saj je Vitez teme preprosto eden najboljših filmov vseh časov. Ledgerjevo odlično igro prekašajo le odlični učinki, nepozabne akcijske scene in tako zapletena zgodba, da le stežka verjamemo, da se nam med filmom dejansko zdi mogoča. Celotno oceno si lahko preberete tukaj.

Ocena: 7 od 5

Zvezdne steze

Čeprav smo nehali šteti nadaljevanja te teve serije na filmskem platnu, se letos obeta nov začetek. Zgodba se začne prav na začetku, režijo pa je prevzel J.J. Abrams, avtor serij Alias in Skrivnostni otok ter tretje Misije: nemogoče. Čeprav med zasedbo najdemo cel kup originalnih članov posadke Enterprisa, med njimi ni Williama Shattnerja.

Dejansko film še ni bil posnet. Napovednik je videti dokaj zanimiv, čeprav celotna ekipa Enterprisa nekoliko preveč spominja na manekene za Calvin Klein. Ocena napovednika sledi kmalu.

James Bond 22

Če so pri lanskem Casino Royale že ob začetku produkcije napovedali, da bo sledil zgodbi prvega Flemmingovega romana, pa avtorji naslednjega Bonda zelo skrbno čuvajo zgodbo. Povedali so le, da bo prvič v Bondovi zgodovini šlo za neposredno nadaljevanje. Sicer pa je film posnela ista ekipa kot Casino Royale, tako da lahko pričakujemo resno akcijo.

Daniel Craig je tudi v drugo dokazal, da je zanimiv in prepričljiv Bond, čeprav je v tem filmu zgodba na določenih točkah precej šepala (sploh pri zadnjem spopadu). Vsekakor nas zanima kaj bo še sledilo.

Ocena: 4 od 5

ZGODBA JE KRALJ

Pri pripovednih umetniških delih kot so knjige in filmi je vsekakor zgodba eden izmed najpomembnejših elementov. Sledeči filmi izstopajo po odličnih zgodbah, seveda pa zna sama izvedba biti vprašljiva.

Be Kind Rewind

Dva prijatelja pomotoma razmagnetita vse videokasete v videoteki in se odločita, da bosta na hitro sama posnela filme, ki si jih ljudje hočejo izposoditi – med drugim Nazaj v prihodnost, Levjega kralja in Robocopa. V glavnih vlogah Jack Black in Mos Def, režija Michael Gondry.

Dejansko butasta premisa zgodbe je v filmu še bolj butasto narejena in na koncu film ne ponudi nekaj več, čeprav smo to pričakovali po Večnem soncu brezmadežnega uma.

Ocena: 2 od 5

WALL-E

V prihodnost postavljena risanka o zadnjem robotu, ki ga je človeštvo pozabilo na Zemlji, ko se je moralo odseliti zaradi onesnaženosti. Po več stoletjih WALL-E sreča EVE, robota, ki je prišel preveriti stanje planeta in njuna pustolovščina se prične. Avtor Andrew Stanton je posnel že Zgodbo o igračah in Iskanje malega Nema.

Pixar ponovno zmaga. WALL-E je brez dvoma najboljša risanka leta, pa čeprav je pri nas bila slabše gledana kot Madagaskar 2 in Kung Fu Panda. Ljubka in zabavna zgodba, čudovita animacija, dober občutek po koncu filma. Kaj več bi si lahko želeli.

Ocena: 5 od 5

Trailer Trash

Tarantinov vajenec Eli Roth se je po lanskem sodelovanju pri eksperimentu Grindhouse odločil posneti film, ki temelji na napovednikih za izmišljene grozljivke. V intervjujih je povedal, da je njegov cilj narediti primerljiv film s klasiko Monty Python in Sveti gral. Ali mu bo uspelo bomo videli konec poletja.

Tudi ta film ni bil posnet in kot vse trenutno kaže, tudi ne bo. Režiser Eli Roth trenutno igra v novem Tarantinovem filmu Inglorious Basterds, nato pa bo posnel grozljivko Cell, po istoimenskem romanu Stephena Kinga.

The Curious Case of Benjamin Button

Zgodbo o moškemu, ki se nenadoma začne pomlajevati je spisal eden največjih ameriških pisateljev F. Scott Fitzgerald, režijo filmske različice pa je prevzel David Fincher. Zanimiva je tudi zasedba: Brad Pitt, Cate Blanchett in Tilda Swinton.

Filma še nisem videl, ocena bo nedvomno sledila kmalu.

BLAGOVNE ZNAMKE

Blagovne znamke v sodobni družbi pomenijo veliko in v filmskem svetu so pomembne blagovne znamke imena nekaterih zvezdnikov. Tudi, če se jim kdaj kaj ponesreči bodo sledeči filmi nedvomno vzbudili veliko zanimanja.

Righteous Kill

Pod taktirko Jona Avneta so se znašli Al Pacino, Robert DeNiro in Martin Scorsese (pa tudi Donnie Wahlberg, John Leguizamo in 50 Cent). Najbrž ste že uganili, da je kriminalka.

Totalno sranje in upajmo, da se bosta Pacino in De Niro kmalu spametovala in pričela snemati kakšne dobre filme. Scorsese pa je na koncu k sreči odstopil od te polomije.

Ocena: 1 od 5

Speed Racer

Po zaključku trilogije Matrica prvo delo Bratov Wachowski. Čeprav film temelji na risanki iz šestdesetih, je napovednik vizualno izjemno impresiven in obljublja precej.

Meni osebno eden bolj zabavnih in zanimivih filmov, vendar za večino gledalcev najbrž preveč zahteven v smislu, da se je potrebno postaviti v povsem nerealističen svet japonske risanke iz šestdesetih. Vizualno impresiven film, a še bolj impresivni flop v kinodvoranah.

Ocena: 4 od 5

The Lovley Bones

Prvi film Petra Jacksona po King Kongu ima tudi zanimivo zgodbo. O deklici, ki jo umori njen sosed, zgodba pa je podana iz Nebes.

Film še ni posnet in ga bomo morda videli konec 2009. Produkcijska hiša je vmes namreč propadla, tako da je bilo treba par stvari začeti znova. Upajmo, da letos res bo.

Brüno

Ta film ima seveda bistveno daljši naslov, podrobnosti pa skoraj nič. Ista ekipa, ki je posnela Borata nam sedaj prinaša še Cohenov tretji lik, avstrijskega geja Brüna. Vprašanje pa je, če bo lahko tako revolucionaren kot je bil Borat.

Film še ni gotov, saj so si Cohen in ostali avtorji vzeli nekaj več časa, da ga dokončajo. Njihov napredek smo lahko spremljali v tabloidih, saj so Cohena denimo nagnali iz predstavitve nove Pradine kolekcije v Milanu, ker je hodil po pisti, ekipa ga je morala ščititi, ko se je udeležil desničarskega protigejevskega zbora v Alabami in tako naprej.

10,000 p.n.š.

Prazgodovinski spektakel z mamuti in nevarno naravo je sicer brez zvezdniških igralcev, a ga je posnel Ronald Emmerich, režiser vizualno zelo impresivnih filmov kot sta Dan neodvisnosti in Dan po jutrišnjem.

Med gledalci skoraj tako velik flop kot Speed Racer, a brez kakršnihkoli umetniških vzgibov. Dolgočasna zgodba, ki nas skuša prepričati, da naj bi črnci na mamutih zgradili piramide (ki so tik pod Alpami), ni prepričala nikogar.

Ocena: 2 od 5

Valkyrie

Scenarist in režiser Osumljenih pet ponovno sodelujeta, v glavnih vlogah so Tom Cruise, Bill Nighy, Stephen Fry in Kenneth Branagh, zgodba pa prikazuje poskus atentata na Hitlerja. Ali je mogoče zgrešiti uspeh v kinu in pri kritikih?

Film še ni gotov, a prihaja kmalu v kina. Napovednik je videti kar zanimivo, a po vseh težavah pri snemanju, se dajmo raje pustiti presenetiti. In Stephen Fry ni več vključen.

Čeprav kaže, da bo leto 2009 prav orgazmično za ljubitelje znanstvene fantastike z obljubljenimi Watchmeni, Zvezdnimi stezami in Transformerji 2, je nedvomno četrti del Terminatorja (s podnaslovom Salvation – odrešitev) na prvem mestu. In ta teden so avtorji filma končno predstavili nov, dobri dve minuti dolg napovednik, ki še zmeraj ne izda zgodbe, zato pa totalno zrajca s podobami terminatorjev prihodnosti in par akcijskimi izseki. Christian Bale je odličen v vlogi Johna Connorja, preostala zasedba, ki vključuje Bryce Dallas Howardovo, Sama Worthingtona, Heleno Bonham Carter, Commona in Antona Yelchina, pa ni nič manj profesionalna.

Napovednik se začne s posnetkom puščave in tiste bencinske črpalke, ki jo je Sarah Connor zapustila na koncu Terminatorja in kjer je bila posneta tista ključna fotografija, ki jo je Kyle Reese nosil s seboj v prihodnosti. Tja se pripelje lik po imenu Marcus Wright (Sam Worthington), o katerem še ni veliko znanega in vpraša katero leto je in kaj se je zgodilo. To očitno nakazuje, da je tudi Marcus časovni popotnik, ki je prišel iz neke druge prihodnosti, kjer Skynet ni uničil človeštva. Odgovore na vprašanje dobi od mladega Kyla Reesa (Anton Yelchin), nakar skozi streho nenadoma udari nek stroj in nekoga zagrabi.

Sledi par sekvenc vojske strojev in nato še ljudi, voice over pa prevzame John Connor, ki reče: “Ne vem, če bomo lahko zmagali v tej vojni.” Sledi precej ekplozij in prvi kader novih modelov terminatorjev-motorjev v akciji. Čeprav se je sprva zdela ideja, da je motor lahko terminator nekoliko butasta, pa so med streljanjem in divjanjem po cesti videti zelo grozeče. Poleg bojevanja so v hitrih rezih prikazana še koncentracijska taborišča z ljudmi, podzemna baza in par bližnjih posnetkov zgoraj omenjenih zvezdnikov (Bale, Dallas Howardova, Common, Yelchin).

Nato vidimo stranski kader Connorja in zvezanega terminatorja, ki mu Connor razloži, da sta v vojni že dlje kot oba obstajata in da mu ne bo dovolil, da ga ubije. Po mnogih kadrih eksplozij Bryce Dallas Howardova  zakriči “Jooooooohn!”, nato pa John reče, da se bo ta vojna končala še nocoj z zmago ali porazom, ob tem pa položi roko na Howardovin zajeten nosečniški trebušček. Temu sledi še napis “KONEC. SE. ZAČNE”, nato pa v zadnjih par sekundah napovednik pokaže še več deset metrov velikega terminatorja, ki pohodi hišo.

John Connor v voice overju pove še eno ključno informacijo: “Nekaj se je spremenilo. To ni prihodnost pred katero me je svarila moja mati.” Zakaj je to pomembno? Časovna potovanja so v ZF običajno razložena na dva načina – v prvem je vse že določeno in je časovni popotnik prišel v preteklost narediti vse točno tako kot mora, da se bo njegova “bivša sedanjost” lahko sploh zgodila. V drugem načinu pa spremembe preteklosti spremenijo prihodnost in že najmanjša sprememba lahko privede do metuljevega učinka (eden najslabših filmov posnet po tej premisi je Zvok grmenja). Pri Terminatorju je avtor zgodbe in režiser prvih dveh filmov James Cameron v prvem delu očitno izbral prvi način razumevanja potovanja skozi čas – terminator in Kyle Reese se vrneta v preteklost, a namesto, da terminator uspe ubiti Saro Connor, ji Klye naredi otroka, ki ga Sarah nato vzgoji za vojaškega poveljnika, kar bo John moral postati. V drugem filmu so precej zapletli vse skupaj, saj ugotovimo, da načrti za Skynet temeljijo na ostankih prvega terminatorja, kar torej pomeni, da je Skynet izumil samega sebe s potovanjem skozi čas. Hkrati tudi izvemo, da je bil Sodni dan zgolj prestavljen na drugi datum, spopadu med ljudmi in stroji pa se očitno ni mogoče izogniti. Terminator 3 je nato prikazal ta neizogibni spopad, v katerem je imela robotka iz prihodnosti ponovno precej pomembno vlogo in torej soustvarila Skynet. Vmes je še nastala precej dobra televizijska serija Terminator: kronike Sare Connor, ki se pretvarja, da se zgodba drugega filma ni zgodila in precej zaplete vso posledičnost dogodkov (v sedanjost nenehno prihajajo ljudje in terminatorji iz prihodnosti, da bi vplivali na prihodnosti – uničijo elektrarno, nastavijo orožje v zaklonišče, ubijejo razne voditelje upora ali izdajalce človeštva …). Kako točno se bo Terminator Odrešitev lotil razlage odnosov med sedanjostjo in prihodnostjo (oziroma različnimi prihodnostmi, glede na to, da se film dogaja v prihodnosti, zaenkrat še ni jasno). Očitno je, da sprejema premiso, da so možne različne prihodnosti, za natančne razlage pa bomo morali počakati. Morda celo nekaj let, saj sta načrtovani še dve nadaljevanji tega Terminatorja, a le pod pogojem, da bo ta uspešen. In nekako dvomimo, da ne bo.

Vitez teme je zgodba o težavnih odločitvah. V stripovskih filmih je fokus običajno na akciji in poveličevanju dobrega. Vitez teme pa je, hm, temen. Najbolj primerne odločitve namreč  niso zmeraj najboljše. In ena morala se hitro prične kresati z drugo. A ne tako očitno kot v prejšnjem filmu, Batman: Na začetku, ko  negativci skušajo svetu pomagati z “očiščenjem” zlih. Ne, to pot so pred vsemi razen Jokerjem težavne odločitve: Priznati svojo identiteto? Lagati ženi in otrokom? Upravičiti metode z zveličanim ciljem? Zahtevati življenje za življenje… Joker sploh ne verjame v odločitve, zgolj v kaos. In kaos, ki ga pripelje Joker, je kataklizmičen.

Film traja dobri dve uri, a v ta čas uspe spraviti zgodbe za celo nadaljevanko. In to izvede brez da bi se film zdel natlačen. Ob celotni količini zgodbe, ekstravagantnih akcijskih scenah, nepozabnih dialogih in vsem ostalem iz česar je zlepljena ta mojstrovina ima gledalec še zmeraj dovolj časa, da lahko sproti razmisli o vseh moralnih dilemah pred katere ga film postavi. In to je umetnost v pravem pomenu besede. Umetnost dramatike, predstavljene z eno najbolj spektakularnih vizualnih podob vseh časov. Da, Vitez teme se postavlja ob bok Botru, Državljanu Kanu, Lepoti po ameriško, Šundu in Cassablanci.

Ocena: 7 od 5

Izvirno objavljeno julija 2008 v TV Večeru. Ponovna objava sovpada s skorajšnjim izidom filma na DVDju in Blu-Rayu.