Režija: Larry Charles

Igrajo: Sacha Baron Cohen, Gustaf Hammarsten, Clifford Banagale, Bono, Elton John, Snoop Dogg

Brüno je lik britanskega komika Sache Barona Cohena, ki je pred tremi leti navdušil ves svet (z izjemo Kazahstana) in celo dobil nominacijo za oskarja za scenarij s filmom Borat. Tudi Brüno je posnet v stilu lažnega dokumentarca in spremlja naslovnega junaka, pretirano stereotipiziranega gejevskega avstrijskega modnega poročevalca, ko skuša postati zvezdnik v ZDA. Pri tem se zaplete v celo vrsto komičnih situacij, ko skuša ugotoviti kaj vse je potrebno narediti, da postane slaven.

Podobno kot pri Boratu je tudi pri Brünu večina humorja zgrajenega na dejstvu, da je glavni junak kulturno povsem drugačen kot ljudje okrog njega, a tega nikakor ne sprevidi. A Borat je kot film uspel predvsem zaradi dejstva, da je imel dejansko zgodbo v kateri smo se gledalci lahko poistovetili z junakovimi vzponi in padci. To pa je točka kjer Brüno pogrne. Čeprav ima film neko pro-forma zgodbo, ki pelje junaka po vsem svetu, kjer doživi dobre in slabe stvari in se na koncu nauči pomemben življenjski nauk, je razvoj zgodbe zelo nenaraven in na trenutke tudi nezanimiv. Seveda je film vseeno poln smešnih scen, celo povsem neverjetnih (intervju s poveljnikom Brigade mučenikov Al-Aksa), vendar je film vseeno precej bližje zbirki skečev kot pa dejanski zgodbi.

Na splošno je Brüno film, ki s humorjem cilja na šokiranje in pravzaprav ni primeren za gledalce, ki jih hitro užalijo razne seksualne šale in pogosti prikazi penisov (vključno z govorečimi).

Prvič objavljeno v Vikend magazinu.