Režija: Stephen Frears

Igrajo: Gemma Arterton, Roger Allam, Bill Camp, Dominic Cooper, Luke Evans, Tamsin Greig, Jessica Barden, Charlotte Christie

Otvoritveni film Liffa je razdelil kritike, saj so nekateri film označili kot prazen, drugi kot dolgočasen,tretji pa so bili nad najnovejšo stvaritvijo britanskega mojstrskega režiserja Stephena Frearsa navdušeni.

Tamara Drewe je priredba postmodernega, a vseeno precej lahkotnega stripa in oznaka “komedija” je povsem na mestu, tako da pričakovati resno dramo kot so bile Frearsove Kraljica (The Queen), Umazane lepe stvari (Dirty Pretty Things) ali Nevarna razmerja (Dangerous Liaisons) ni povsem na mestu. Film je precej bližje Zvestobi do groba (High Fidelity), a  ni neposredno ameriški, temveč striktno angleški. S skoraj dvema urama je zgodba o romantičnih zapletih mlade novinarke, nekdaj grde račke, sedaj postavne mladenke, in njenih sosedov, morda nekoliko predolga, a za pozorne gledalce,  ljubitelje literarnega ozadja iz katerega izvira (predvsem Thomas Hardy in njegov roman Daleč od ponorelega sveta), je celoten izdelek več kot zabaven.

Pozitivno pa zna presenetiti tudi tisti del publike, ki se za ogled odloči zaradi skopo oblečene Gemme Arterton na plakatih, saj je na platnu ne manjka, hkrati pa film ponudi precej več kot bi lahko pričakovali.

Prvič objavljeno v Vikendu 2010.

Napovednik:

Igralci, ki so bili letos v dobri formi: George Clooney, Leonardo DiCaprio in Robert Downey Jr. Čeprav si letos nobeden izmed njih najverjetneje ne bo prislužil nominacije za oskarja, kaj šele glavne nagrade, pa so vsi trije to leto večkrat dokazali, da so v odlični formi.

Clooneyja smo lahko gledali v kar treh filmih: Možje, ki strmijo v koze, V zraku in Američan, poleg tega pa je posodil glas g. Lisjaku v filmu Fantastic Mr. Fox, ki ga pri nas žal nismo videli.

Leonardo DiCaprio je v dveh vlogah dokazoval, da ne more preboleti pokojne žene, najprej kot ujetnik nevarnega otoka v Zloveščem otoku, nato pa še kot tajni agent za sanje v Izvoru.

Robert Downey Jr. je v zadnjih letih doživel pravi preporod. Letos nam je prinesel Sherlocka Holmesa, drugo dozo Iron Mana in se za konec še izkazal v komediji Draga, počakaj, sem na poti.

ŠTIRJE MUŠKETIRJI

Zvezdniki pa so bili tudi režiserji, ki so kljub slavi in preteklim uspehom letos svoj uspeh še povečali.

David Fincher je uspel v Socialnem omrežju iz zgodbe o nadutem multimiljarderju narediti neverjetno hiter, zanimiv in celo čustven film.

Christoper Nolan nas je z Izvorom popeljal v popolnoma nove svetove in dokazal, da sta bili uspešnici, kot sta Memento in Vitez teme, samo priprave na nekaj večjega.

Sylvester Stallone s Plačanci ni naredil dobrega filma, je pa naredil vsaj zabavnega, medtem ko se je Michael Moore s filmom Kapitalizem: Ljubezenska zgodba precej približal Bovlingu za Columbine.

ŽENSKE ZADEVE

Letošnje leto je bilo prijaznejše do ženski vlog kot 2009, a zvezdnice so bile vseeno bolj v ozadju. Izjemi sta Angelina Jolie v akcijskem trilerju Salt in Sandra Bullock v The Blind Side za katero je dobila tudi oskarja. Žal tega filma pri nas nismo videli. Precej uspešnejše so bile mlade igralke.

ZVEZDA JE ROJENA

Prodor leta: Carey Mulligan, Gemma Arterton in Aaron Johnson

Pred letom dni za te tri mlade britanske igralce skorajda še nismo slišali, a letos so nas kar naenkrat prepričali v odmevnih glavnih vlogah, Carey Mulligan pa si je s  Šolo za življenje prislužila celo nominacijo za oskarja. Manj opazne, a vseeno odlično izvedene vloge je imela tudi v Wall Street: Denar nikoli ne spi, Državnih sovražnikih in Bratih, marca pa jo lahko pričakujemo v ZF drami Ne zapusti me nikdar.

Aaron Johnson je v Nowhere Boy: Zgodba o Johnu Lennonu prikazal, kakšen naj bi bil slavni Beatle kot razvajen in čustveno nestabilen najstnik. Še bolj nestabilen je bil njegov lik v Klepetalnici, v kateri je manipuliral s čustveno labilnimi najstniki, v Kick-Ass (ki ga pri nas žal nismo videli) pa je upodobil zmedenega in (dobesedno) lomljivega fanta, ki se odloči postati superjunak.

Gemme Arterton se od lani sicer lahko spomnimo kot Bondovega dekleta s katerim Bond ni spal, ker je prehitro umrla. Ta motiv je nadaljevala tudi v dveh letošnjih akcijskih spektaklih – Spopadu titanov in Perzijskem princu (čeprav je v obeh na koncu vnovič oživela), po robu smrti pa je hodila tudi v neodvisni britanski grozljivki Izginotje Alice Creed, ki je pri nas prav tako nismo videli. Je pa zato v Tamari Drewe dokazala, da ni zgolj lepo dekle, temveč tudi dobra igralka.

JUTRI NIKOLI NE UMRE

Glavna igralca romantične grozljivke Spusti me k sebi, ki ravno zadnji teden v letu začenja pot po naših kinematografih, sta  letos že prepričala, Kodi Smit-McPhee v Cesti, Chloe Moretz za v zgoraj omenjenem Kick-Ass.

Pozor v prihodnje: Mia Wasikowska in Saoirse Ronan

Letošnje leto je bilo prijazno do novih obrazov v glavnih vlogah in čeprav se morata še dokazati, velja biti v prihodnje pozoren tudi na Mio Wasikowsko, Alico v Čudežni deželi, in Saoirse Ronan, glavno igralko filma V mojih nebesih.

NE JOČI, PETER

Solzava odraščanja najstniških zvezdnikov
Trpeli  smo še bolj, kot smo pričakovali: Miley Cyrus v Poslednji pesmi

Bolje kot smo pričakovali: Zac Efron v Charlieju in Robert Pattinson v Ne pozabi me

DO KONCA IN NAPREJ

Pomanjkanje novih zgodb je precejšnja težava Hollywooda, ki prinaša kopico nadaljevanj in ponovnih zagonov. In 2010 ni bilo nič drugače.

Reciklaže, ki so nas razveselile: Sherlock Holmes, A-ekipa, Robin Hood, Alica v Čudežni deželi

Reciklaže, ki so razveselile samo studio: Karate Kid, Mora v ulici Brestov, Spopad titanov, Čarovnikov vajenec (nadaljevanja večine so že v pripravi)

Reciklaže, ki so povsem zgrešile: Volkodlak

Nadaljevanja, ki niso bila potrebna: Nevidno zlo: Drugi svet, Wall Street: Denar nikoli ne spi, Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje, Njuna družina

Nadaljevanja, ki bi morala biti prepovedana: Alvin in veverički 2, Seks v mestu 2, Žaga VII 3D

Nadaljevanja, ki so ponudila pričakovano: Shrek za vedno, Odpleši svoje sanje v 3D, Harry Potter in Svetinje smrti, Paranormalno 2, Mrk, Iron Man 2

Nadaljevanja, ki so nadgradila predhodnike: Predatorji, Svet igrač 3

CESARSTVO ČUTIL

Po revolucionarnem Avatarju je bilo pričakovati, da bo 2010 leto 3D, in žal je res bilo tako. Kar naenkrat smo doživeli pravo poplavo 3D filmov, pri čemer pa je 3D zares prinesel nekaj novega zgolj pri risankah, medtem ko je bila večina igranih filmov le predelanih v 3D, brez kakršnekoli dodane vrednosti. No, razen dodatne vrste v Koloseju in dodatnega dobička filmskih studiev.

Ko te 3D svet potegne vase: Kako izuriti svojega zmaja, Svet igrač 3, Jaz, baraba, Megaum, Tron: Zapuščina

Dimenzija gor ali dol: Oblačno z mesnimi kroglicami, Alica v Čudežni deželi, Shrek za vedno, Spopad titanov,  Zadnji gospodar vetra, Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje

3D namesto zgodbe: Ulični ples 3D, Odpleši svoje sanje v 3D, Nevidno zlo: Drugi svet

Ko je še druga dimenzija odveč: Mačke in psi: Maščevanje gospe muce 3D,  Žaga VII 3D

KAKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA

Morda se sliši nenavadno, a slovenski film je v letu 2010 zares zasijal. Gremo mi po svoje je zaznamoval generacijo mladih najstnikov in postal kulturna referenca, ki jih bo spremljala vse življenje. Po drugi strani je Oča čudovita osebna drama, film, ki te povleče vase in ne izpusti, Piran/Pirano pa kompleksen film o različnih pojmovanjih doma, pripadnosti in sožitja nacionalnih kultur. Hkrati je prvega pol leta v Kinoteki igrala še Osebna prtljaga, Slovenka pa žela uspehe po festivalih v tujini.

DVOJNA IGRA

Film odzvanja zeitgeist družbe in v času globalne recesije morda ni nenavadno, da so si številni popularni filmi vzeli za izhodišče potovanje v virtualni/sanjski/domišljijski svet (Izvor, Alica v Čudežni deželi, Tron: Zapuščina, Igričar, Scott Pilgrim proti vsem, Charlie, V mojih nebesih …). A za mnoge spodnje podvojene teme bi težko rekli, da kakorkoli odsevajo družbeno realnost ali kaj podobnega. No, morda pa le potrebujemo nekaj več časovne distance.

Lepotice, ki se odločijo za umetno oploditev: Jennifer Aniston v Zamenjavi in Jennifer Lopez v Rezervnem načrtu

Zlobneži, ki želijo postati dobri: Gru v Jaz, baraba in Megaum v Megaumu

Pohod skozi postapokaliptično pustinjo: Cesta in Knjiga odrešitve

Legenda o Perzeju: Percy Jackson in olimpijci – kradljivec strele in Spopad titanov

Ples v 3D: Ulični ples 3D, Odpleši svoje sanje v 3D

O dekletu, ki se zaljubi v tajnega agenta: Morilci, Kot noč in dan

Elitne skupine specialcev: A-ekipa, Plačanci

OD GROBA DO GROBA

2010 ni bilo dobro leto za komedije. Romantične so bile povečini slabe, brez izstopajočih likov in humorja. Odrasli, letošnji izgovor igralcev za plačan dopust, je bil bistveno slabši kot lanske Počitnice za odrasle. Preverjeno smešni komiki, kot so Will Ferrell (Rezervna policista), Steve Carell (Butec na večerji) in Zach Galifianakis (Draga, počakaj, sem na poti) so nas sicer nasmejali, a teh filmov se najverjetneje ne bomo dolgo spominjali. A v tem letu so komedijo rešili akcionerji. Plačanci, zvezdniški eksplozivni spektakel pod taktirko Sylvestra Stallona, A-ekipa Joa Carnahana in Mačeta Roberta Rodrigueza so v osnovi nasilni filma z mnogimi eksplozijami in pretepi. Vendar pa je akcijski element potenciran prek vseh meja banalnosti in tako daleč od realizma, da gledalcu ne preostane drugega kot smeh. In to veliko smeha.

DESET ZAPOVEDI

Drama: Socialno omrežje

ZF: Izvor

Kriminalka: Dekle z zmajskim tatujem

Grozljivka: Hibrid

Dokumentarec: Mož, ki je premagal Amazonko

Mladinski film: Gremo mi po svoje

Romanca: Greva

Melodrama: Mati in hči

Risanka: Svet igrač 3

ZGODILO SE JE ČISTO BLIZU VAS

Ob skorajda 150 filmih, ki so letos prišli v naše kinematografe ni čudnega, da nekateri kar zbežijo mimo. Prišli so k nam, a po krivici ostali prezrti:

Zlovešči otok (Shutter Island): psihološki triler z Leonardom DiCapriem v glavni vlogi in v režiji Martina Scorseseja.

Scott Pilgrim proti vsem (Scott Pilgrim vs. the World): komedija, ki je najbližje svetu računalniških iger, čeprav se niti za trenutek ne zdi kot igra. Mojstrski kolaž Edgarja Wrighta.

Na robu teme (Edge of Darkness): temačen triler z Melom Gibsonom v eni boljših vlog njegove kariere.

Osebna prtljaga: lanski zmagovalec Festivala slovenskega filma je odlična kriminalka in družinska drama v enem, a predvajana zgolj v Kinoteki.

Zblazneli (The Crazies): zares spodobna grozljivka.

Zelena cona (Green Zone): akcijski triler o iraški vojni v katerem Matt Damon odkrije zakaj v Iraku ni bilo orožja za množično uničevanje. Režija Paul Greengrass.

Zletelo je mimo Slovenije:

The Town

Fantastic Mr. Fox

The Blind Side

Kick-Ass

Moon

NEOPROŠČENO

Vsako leto se pojavi nekaj filmov, ki so prav zares žaljivi. Letošnji prvaki so poleg inteligence gledalcev uspeli užaliti še naslednje:

Alvin in veverički 2: ušesne bobniče, moralo, ameriški šolski sistem, koherenco v zgodbi

Seks v mestu 2: ženske, geje, arabski svet, New York, Lizo Minnelli, Beyoncé

Marmaduke: slovenščino, Slovenijo, živali, ljudi, trak na katerega so ga posneli

Najbolj gledani filmi v Sloveniji (po številu gledalcev)

1. Avatar – 165.824 *
2. Gremo mi po svoje – 139.630 **
3. Shrek za vedno (Shrek Forever After) – 128.712
4. Alvin in veverički 2 (Alvin and the Chipmunks 2) – 107.361
5. Robin Hood – 72.761

Najbolj uspešni filmi v ZDA (po zaslužku v milijonih dolarjev)

1. Avatar: 749 (skupaj z lanskim letom)
2. Svet igrač 3 (Toy Story 3): 415
3. Alica v Čudežni deželi (Alice in Wonderland): 334
4. Iron Man 2: 312
5. Mrk (The Twillight Saga: Eclipse): 300
6. Izvor (Inception): 292

*Film je prišel v kina lani, to je njegov letošnji zaslužek
** Film je še na sporedu, to je številka za predzadnji teden v letu.

Prvič objavljeno v Vikendu decembra 2010.

Režija: Oliver Parker in Barnaby Thompson

Igrajo: Talulah Riley, Rupert Everett, Gemma Arterton, Juno Temple, Colin Firth

Na prvi pogled je ob filmu Vražje punce iz Sv. Triniana mogoče zamahniti z roko in si reči, da je bistvo filma pokazati čim več prikupnih najstnic v šolskih uniformah, vendar se za to fasado skriva še precej komedije. Natančneje, za to fasado je cela serija petih filmov iz petdesetih in šestdesetih, ki so v Veliki Britaniji prava inštitucija, čeprav s sodobnega stališča precej plehki. Kot tudi denimo serija filmov Carry on in pa seveda večina filmov, ki so jih posneli The Beatles.

Nova generacija šole Sv. Triniana se ne trudi na novo definirati vsega, temveč predvsem prestavi dogajanje v sedanjost. Rezultat je film, ki je ljubiteljem te, dokaj specifične vrste britanskega humorja lahko precej všeč, večina ostalih gledalcev le stežka prepričal. Razen v kolikor so zadovoljni z butasto komedijo in ljubkimi najstnicami, kar pa nenazadnje obsega kar precejšnji krog prebivalstva.

Vsekakor pa sta plus odlična lika, ki ju ustvarita Colin Firth in Rupert Everett (slednji v dveh vlogah kot ravnateljica in njen brat), sploh ko proti koncu filma prepevata. Poleg njiju izstopajo še Gemma Arterton (Kvantum sočutja), Juno Temple (Rokenrol pirati), Mischa Barton (The O.C.) in Stephen Fry, ki igra samega sebe.

Še napovednik:

Prvič objavljeno v Vikend magazinu oktobra 2009.

Režija: Richard Curtis

Igrajo: Bill Nighy, Kenneth Branagh, Phillip Seymour Hoffman, Nick Frost, Gemma Arterton.

Richard Curtis, režiser in scenarist Rock’n'roll priratov, je eden najboljših britanskih avtorjev komedij, saj je spisal denimo Černega gada, Gospoda Fižolčka, Našo vikarko, Štiri poroke in pogreb in seveda Pravzaprav ljubezen, ki ga je tudi režiral. Z Rock’n'roll pirati se vrača v podobno razdrobljeni zgodbi, vendar mu žal ne uspe doseči enako enovite in zanimive zgodbe.

Sama zgodba delno temelji na resničnih dogodkih – v šestdesetih so v Veliki Britaniji obstajale piratske radijske postaje, ki so oddajale rokenrol glasbo iz ladij v mednarodnih vodah. Kot bi od Curtisa pričakovali, so prav vsi liki odlični in zabavni, vendar pa jih je preveč, da bi se lahko katerikoli med njimi zares razvil.

Posledično je film površen in z več kot dvema urama hkrati tudi razvlečen, kar je past, ki se ji je Curtis odlično izognil v Pravzaprav ljubezen in Štirih porokah in pogrebu, to pot pa je zakorakal naravnost vanjo. Glede na njegove izkušnje iz televizije, bi to zgodbo lahko bistveno bolje predstavil skozi miniserijo, saj bi liki tako dobili dovolj prostora, da bi lahko zares zaživeli.

Čeprav celotna zasedba odlično opravi svoje delo, pa je treba izpostaviti oskarjevskega nominiranca Kennetha Brannagha, ki je v antagonistični vlogi ministra za komunikacije uspel pokazati eno svojih najboljših in najbolj komičnih vlog doslej.

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu.

Scenarij: Paul Haggis, Neal Purvis in Robert Wade.

Igrajo: Daniel Craig, Olga Kurylenko, Mathieu Amalric, Judi Dench, Giancarlo Giannini, Gemma Arterton.

Nov film o Jamesu Bondu je nedvomno eden najbolj pričakovanih filmov leta, saj je bil Casino Royale spektakularna uspešnica, Kvantum sočutja pa je prvo neposredno nadaljevanje v celotni seriji Bondov. In vredno je bilo počakati. V prvi sceni Bond že drvi z aston martinom DB9 (ki smo ga v prejšnjem filmu videli samo za pokušino) okrog Gardskega jezera, takoj za tem, po špici, pa se loti razkrinkavanja organizacije, katere majhen delček je bil Le Chiffre, negativec iz Casino Royale. To pot je negativec Dominic Greene (Mathieu Amalric), eden najbolj neizstopajočih bondovskih negativcev, ki je svoj lik (dokaj uspešno) zasnoval na nekdanjem britanskem premieru Tonyju Blairu in francoskem predsedniku Nicholasu Sarkozyju. Bond je še zmeraj isti kot prej – surov, neposreden in zelo akcijski. In še zmeraj ne pije vodke z martinijem.

Sama zgodba filma je odlična, pravzaprav ena izmed boljših doslej, saj se ubada z dejansko aktualnimi težavami (korporacije, ki skušajo pod krinko okoljevarstva pridobiti monopole), vendar pa se žal ne uspe izogniti nekaterim precej zevajočim luknjam. Denimo t.i. eko hotelu v puščavi, ki je očitno zgrajen tako, da samo čaka kdaj se bo sprožila verižna reakcija, ki ga bo razstrelila. Ob vsemu realizmu izpade končna rešitev o tem kako bo Camille rešila Bolivijo izjemno naivna in tako sam zaključek pusti precej nedorečenega. A še znatno večji minus je naslovna pesem, ki za razliko od prejšnje ni neizrazna, temveč je preprosto slaba, pa čeprav sta Jack White in Alicia Keyes odlična glasbenika. Očitno bondovski film vseeno ne more biti popoln.

Ocena: 4 od 5