Nocoj, v soboto in jutri v nedeljo si na HTV lahko ogledate prvi in drugi del Osmega potnika. Najverjetneje naslednji vikend sledita tretji in četrti, a načrtovanje programa na HTV ni ravno natačno.

Spodnje besedilo je nastalo leta 2004, ob 25. obletnici filma Osmi potnik (Alien), ki so ga ponekod prikazovali tudi v kinematografih.

Ravno te dni po vsem svetu pričenja svoj pohod (ponovno) reinkarniran Osmi potnik (Alien), v nekoliko lepše obarvani, digitalizirani režiserjevi različici, kar je primeren trenutek, da se ozremo na celotno kvadrologijo, ki je uvedla celoten žanr grozljivk v vesolju in predstavila nov obraz zla.

»V vesolju te nihče ne more slišati kričati« je bil osnovni slogan filma v letu 1979, ki je nakazoval na neznano grozo s katero se bomo soočili. A prava groza, pravo zlo ni zunajzemeljsko bitje. Je antagonist filma, a je ubijalec po svoji naravi, ne odločitvi, ravno tako kot aligatorji in volkovi. Celoten milje, torej vesoljska ladja, vesolje in seveda planet z vesoljci deluje izjemno zloslutno, vendar nikakor ne hudobno, zato pa tembolj prazno in samotno.

Napovednik ob 25. letnici Osmega potnika.

Pravo zlo je tisto, kar posadko žene v smrt. Tisto, kar jih pošlje na nalogo, za katero niso niti približno pripravljeni in tisto, ki določi, da so vsi skupaj tako ali tako pogrešljivi, le običajen potrošni material. Zlo je korporacija Weyland Yutani pri kateri je zaposlena posadka vesoljskega trajekta Nostromo.

Konec sedemdesetih je še vladal fatalizem hladne vojne, strah pred popolnim jedrskim holokavstom, v ZDA pa še velika apatija po izgubi Vietnamske vojne, in korporacije, predvsem japonske so že pred velikim pohodom regan/thatcherjevske politike osemdesetih stegovale lovke in dušile posameznike v svojem objemu. Zaposlenih v korporacijah se je na Japonskem tako prijelo ime »sarariman«, ki izvira iz angleških besed »salary man«, torej človek, ki dela za plačo, pravzaprav plačanec. V kontekstu takratnega časa je zlo Korporacija in Weyland Yutani je več kot primerna skovanka, saj zveni hkrati ameriško in japonsko.

Pravzaprav je bil Osmi potnik eden izmed prvih filmov, ki je to izpostavil, saj je v splošnem družbenem konsenzu takrat še zmerom bil poglaviten sovražnik komunizem, občasno kak drug totalitarni režim, nikakor pa ne nekaj kar izhaja iz (edinega pravega) kapitalizma. Kmalu po Osmem potniku je vsemogoča Korporacija postala zelo pogost simbol zla, nenazadnje v Scottovem Iztrebljevalcu (Blade Runner), celotnem kiberpanku in seveda Wall Streetu, da se ne bomo zadrževali samo v okvirjih znanstvene fantastike.

Na krovu Nostroma Korporacijo poosebljata dva »računalnika«; centralni računalnik Mati (Mother), ki poveljniku sporoča naloge in predeluje podatke ter Ash (Ian Holm, znan tudi kot Bilbo Baggins iz Gospodarja prstanov), android, ki edini pozna pravi cilj naloge ter ga skupaj s svojo pravo identiteto skriva pred ostalimi člani posadke. Ko pride v precep med izpolnitvijo svoje naloge in osnovnim zakonom robotike (kot jih je postavil Isaac Asimov in jih v drugem delu tudi omeni android Bishop), ki govori, da android ne sme namerno poškodovati človeka, mu »pregori varovalka« in skuša ubiti Ripleyjevo, v stilu HAL-a iz Kubrick/Clarkove Odiseje v vesolju. To je pomembno dejstvo, saj zlo ni le Korporacija, temveč tudi njeni najbolj predani sužnji – računalniki, ki so takrat v večini ljudi zbujali precej groze. Na koncu Ripleyjeva sicer uspe pobegniti vesoljcu in uničiti oba računalnika, vendar se zaveda, da je prav Korporacija njeno edino upanje, edina rešitev iz praznega, ogromnega vesolja.

Originalni napovednik iz osemdesetih.

In to rešitev tudi najde v drugem delu. Korporacija jo sicer reši, a jo kadrovska komisija obsodi uničenja vesoljskega tankerja s tovorom ter ji odvzame čin. Drugi del je bil posnet leta 1986, ko se je korporativno zlo že zajedlo v splošno družbeno zavest in zato pravzaprav ni bilo več tako močan simbol. Weyland Yutani je sicer še zmeraj vsemogočen, a njegovo zlo je to pot poosebljeno v Carterju J. Burku (Paul Reiser), mladem povzpetniškem juppieju, ki pravzaprav deluje na lastno pest mimo togih pravil korporacije in najprej pusti Ripleyjevo na cedilu, nato naroči družini naj gre pregledati koordinate, kjer se nahaja vesoljska ladja, na planetu pa skuša iti preko trupel, da bi zaščitil »interese korporacije« in pri tem pridobil čim več točk za napredovanje. Sicer pa je film povsem očiten izdelek Jamesa Camerona z veliko orožja in eksplozijami ter marinci, ki so tam zgolj po naročilu Korporacije, vendar so del Neodvisne, Poštene Vojske. Le-ta v filmu predstavlja dokaj pozitivno vlogo, kar je tudi v skladu s časom, saj osemdeseta niso prinesla mnogo filmov, ki bi dejansko prikazovali vojsko kot Zlo. Tudi android Bishop (Lance Henriksen) je pozitiven lik, ki uspe rešiti Ripleyjevo in se ji s tem odkupiti za »grehe« predhodnika, hkrati pa tudi publiki prikazati, da se računalnikov ni potrebno bati. S teh zornih kotov je Osmi potnik 2, čeprav daleč najbolj uspešen iz serije, tudi daleč najbolj konformističen, saj je antagonist zgolj en juppie, medtem ko je korporacija benigna, vojska na mestu in računalnik naš najboljši prijatelj.

Kot je mogoče videti iz napovednika tretji del ni imel velikega proračuna.

Tretji del je že otrok devetdesetih in kot tak ponovno bolj alternativen. Zlo je sedaj bolj kot kadarkoli Korporacija, za katero ugotovimo, da celo upravlja zaporniške planete. Njihov prvi ukaz je, da mora Ripleyjeva preživeti. Obveščeni so o tem, da je vsaj en vesoljec preživel in da ga Ripleyjeva nosi v sebi. Medtem se pokaže nova mora, ki jo predstavlja svet z bolj zastarelo tehnologijo kot smo je vajeni mi danes, kaj šele liki iz dobe vesoljskih potovanj. Prevelika navezanost na tehnologijo je tisto kar omogoči Vesoljcu pobiti večino zapornikov. Ripleyjeva na koncu uspe dokončno pobegniti pred Korporacijo in objame vesoljca, ki ga je nosila v sebi ter se poda v smrt.

Napovednik Vstajenja, vizualno najbolj odbitega izmed Osmih potnikov.

Do Vstajenja. Četrti del ponovno izpostavi nevarno tehnologijo, a to pot ni na tapeti umetna inteligenca, temveč kloniranje in genski inženiring. Osnovno zlo ni več Korporacija, saj projekt prevzame vojska, ki pa dejansko ne ravna kaj bolj pametno kot pred njo Weyland Yutani. Film se loteva še nekaterih drugih vprašanj, vendar na koncu izpostavi končno zlo – človeka. Pravzaprav so ljudje tisti, ki so hoteli cel čas preučevati vesoljca in ga uporabiti za svoje napredovanje, bodisi v imenu korporacije, bodisi vojske, bodisi v lastni režiji. Med kloniranjem Ripleyjeve je nastal križanec med človekom in vesoljcem za katerega pa ni dvoma, da ima zle namene, saj kar takoj po rojstvu umori svojo vesoljsko mati.

Četudi je Korporacija bila črtana iz zgodbe za četrtega Osmega potnika, pa to ne pomeni, da je dejansko ni v filmu. Korporacije so namreč prisotne zmeraj in povsod. Prisotne so bile ob razsiciranju tretjega dela, ki se ga je moral režiser odreči, prisotne so bile ob prodaji licenc za igrače, film in video igre in seveda so bile prisotne tudi ob izplačilu honorarjev, saj je Sigurney Weaver za četrti del dobila višji honorar kot so bili celotni stroški za snemanje prvega dela. Za nameček pa so bile prisotne tudi takrat, ko so nas »razveselile« z novim nadaljevanjem, ki je izviralo iz (pri nas k sreči ne-)popularnega stripa Alien vs. Predator, v katerem  vesoljsko zlo bori z vesoljskim zlom, ljudje pa si še naprej zagotavljamo, da smo civilizirani. No, in prihodnje leto, ko lahko pričakujemo še predzgodbo.

Prvič objavljeno v Večeru.

Režija: James Cameron

Igrajo: Sam Worthington, Zoe Saldana, Sigourney Weaver, Stephen Lang, Michelle Rodriguez

Na kratko: Avatar je nova Vojna zvezd. Otroci in mladostniki se bodo spominjali tega filma, ko bodo odrasli in na večini generacije bo nedvomno pustil velik vtis. Vsaj dve nadaljevanji sta neizogibni in bosta le še bolj uspešni. Vizualno Avatar nima konkurence v prav nobenem filmu in tudi v bližnji prihodnosti ni pričakovati, da bo kak drug ustvarjalec zmogel izvesti kaj približno tako dodelanega in spektakularnega.

A kot vsak film ima tudi Avatar zgodbo. In čeprav je le-ta epskih razsežnosti in obsega cel spekter vsega – akcijo, romanco, dramo, izgubo, srečo, odkrivanje novega, upanje, zadoščenje, smrt, ekološko sporočilo … – ima vseeno precej napak. Na trenutke je površinska, nekateri dogodki nimajo pravega smisla, večina likov je nedodelanih, osnovno sporočilo pa pokroviteljsko. Hkrati celoten film spominja na veliko preveč drugih filmov, da bi temu lahko rekli poklon – začne se s pripovedovanjem kot v (izvirnem) Iztrebljevalcu, ogrodje zgodbe je isto kot v Lawrencu Arabskem in Pleše z volkovi, določene scene so iz prejšnjih Cameronovih filmov, predvsem Osmega potnika 2 in Resničnih laži, za nameček pa se ni prav zares mogoče izogniti občutku, da je Avatar preblizu Vojni zvezd, predvsem Jedijevi vrnitvi (a k sreči brez Ewokov).

Te pomanjkljivosti zares pridejo do izraza, ko gledalec uspe toliko odtrgati pogled od spektakularnega 3D dogajanja, da nekoliko razmisli o vsemu. A Avatar zares tako dobro izgleda, da to ni mogoče.

Še napovednik:

PS: Glede problematičnosti zgodbe in prikritega rasizma so v io9 spisali veliko bolj dodelano argumentacijo kot bi jo zmogel sam. Priporočamo.

Prvič objavljeno v Vikend magazinu decembra 2009.

Znatno bolj dodelan Terminator 2: Sodni dan iz leta 1991 je sicer imel boljšo zgodbo, več akcije in za takrat nepredstavljive posebne učinke, vendar pravzaprav ni ponudil nobenega vpogleda v temačno prihodnost, kjer stroji zavladajo ljudem. Še več, sporočilo filma je bilo, da si prihodnost ustvarjamo sami. Da ta trditev ne drži v celoti, je pokazal Terminator 3: Vstaja strojev z jedrsko vojno, ki jo je sprožila umetna inteligenca Skynet v začetnem koraku vojne proti ljudem ob koncu filma.

In sedaj je pred nami Terminator: Odrešitev, film v katerem bomo končno lahko videli spopad med ljudmi in roboti, v katerem bo John Connor končno prevzel vlogo voditelja človeštva proti strojem in v katerem se bo zgodba pričela razpletati.

Časovne linije

Potovanje skozi čas je ena izmed stalnic znanstvene fantastike že od kultne knjige Časovni stroj H. G. Wellsa s konca 19. stoletja. V skladu z našim poznavanjem fizike je to tudi stoletje kasneje nemogoče, a za potrebe notranje skladnosti zgodb obstaja par pravil. Prva osnovna dilema je vprašanje, ali je prihodnost ravno tako nespremenljiva kot preteklost. V kolikor je, potem so vsa dejanja časovnega popotnika v preteklost dejansko določena in ustvarijo prihodnost iz katere je prišel.

A v kolikor je preteklost mogoče spremeniti, potem to pomeni, da se ustvari nova časovna linija, v kateri je lahko zaradi metuljevega učinka prav vse drugače kot v prihodnosti iz katere je prišel časovni popotnik. Terminator je praviloma sledil tej teoriji, vendar s poudarkom na tem, da nekaterih dogodkov – denimo vstaje strojev proti ljudem – ni mogoče spremeniti. In tako pridemo do sledečih časovnih linij:

1. John Connor, sin Sarah Connor in neimenovanega očeta, vodi človeštvo v boju proti Skynetu. Ko ugotovi, da je Skynet poslal terminatorja v preteklost ubiti njegovo mati, pošlje svojega prijatelja Kyla Reesa, da ga ustavi.

2. Kyle Reese in terminator spremenita preteklost in Kyle postane Johnov oče. Znanstveniki v Cyberdine Systems na podlagi ostankov prvega terminatorja razvijajo Skynet in robote.

3. Uničenje Cyberdine Systems, ki ga v drugem delu izvedeta Sarah Connor in terminator ponovno spremeni prihodnost in premakne sodni dan za nekaj let, a 24. julija 2004 Skynet vseeno prevzame nadzor nad ameriško vojsko in sproži jedrsko vojno.

4. Terminatorka uspe pobiti par Johnovih poročnikov, vendar posledice za prihodnost niso znane.

5+ Serija Terminator: Kronike Sarah Connor, ki se je zadnji dve leti vse manj uspešno borila s padci gledanosti je uvedla še celo vrsto novih časovnih linij. Poleg tega serija ignorira tretji film in vključuje potovanja v prihodnost.

Za bolj grafično razlago obiščite prikaz časovnih linij v Empire Magazinu (v angleščini).

KIjučni kadri

The Halcyon Company

Filmski studio The Halcyon Company sta leta 2006 ustanovila nekdanja bančnika Derek Anderson in Victor Kubicek, oba velika navdušenca nad znanstveno fantastiko. Ker nista več mogla čakati na nadaljevanje tiste sanjske sekvence Kyla Reesa iz Terminatorja (in ker sta, nedvomno hotela tudi precej zaslužiti), sta kupila avtorske in sorodne pravice za Terminatorja in takoj pričela iskati scenarista in režiserja za četrti film. Kasneje sta kupila še pravice za vsa dela pokojnega pisatelja Philipa K. Dicka, katerega romani in kratke zgodbe so bili osnova za kultne filme kot so Iztrebljevalec, Popolni odpoklic, Posebno poročilo in Temačno zrcalo.

Christian Bale

Valižanski igralec Christian Bale je filmski zvezdnik že odkar jih je imel 10 in je odigral glavno vlogo v Spielbergovem nagrajenem filmu Cesarstvo sonca. V odraslih letih je imel pomembnejše vloge v Ameriškem psihu, Novem svetu, Ekvilibriju, 3:10 za Yumo in seveda Batmanu: Na začetku ter Vitezu teme. A na snemanju Terminatorja je ta sicer prijazni mladenič doživel popoln nevrotični izpad nad lučkarjem, ki je šel mimo kadra. Kasneje se je sicer opravičil in razložil, da je bil še zmeraj vživet v lik jeznega Johna Connorja (zato naj bi tudi govoril z ameriškim naglasom in ne britanskim). Še dobro, da ni imel takšnega izpada, ko je bil v vlogi Ameriškega psiha Patricka Batemana.

McG

Režiser Terminator: Odrešitev je najbolj znan kot režiser obeh delov Čarlijevih angelčkov. Sicer ima željo po režiranju akcijskih filmov, saj je bil tudi kandidat za režiserja Supermana, vendar je odstopil, ker ne prenese letenja in bi moral snemati v Avstraliji. Izbira McG-ja za režiserja je sprožila precej dvomov v kakovost filma, vendar se je režiser zares trudil. Najprej je iskal podporo pri režiserju prvih dveh filmov Jamesu Cameronu, ki mu je sicer ni dal, mu je pa priporočil Sama Worthingtona za vlogo Marcusa Wrighta. Ko je uspel prepričati Bala za glavno vlogo, je tudi sprejel Balov nasvet in popravil scenarij ob pomoči Jonathana Nolana, scenarista Mementa in Viteza teme.

Rešitelji človeštva

John Connor. Usojen, da postane voditelj in odrešitelj človeštva. Začetnice imena so seveda iste kot jih ima v angleščini Jezus Kristus, na kar tudi cilja četrti film. Doslej so ga igrali že: Edward Furlong, Nick Stahl, Thomas Dekker, in to pot Christian Bale.

Kate Connor. Johnova družica in zdravnica, ki mu pomaga reševati sveti. V Terminator 3 jo je igrala Claire Danes, to pot pa Bryce Dallas Howard.

Blair Williams. Odlična pilotka, ki se v filmu zaplete v precej nenavadno čustveno razmerje. Igra jo Moon Bloodgood, hči Sylvestra Stallona.

Barnes. Eden izmed Connorjevih glavnih poročnikov. Igra ga rapper Common, ki naj bi za film spisal tudi pesem. Vendar je še nismo slišali.

General Ashdown. General ameriške vojske in poveljnik odpora preden ga prevzame John. Igra ga Michael Ironside.

Kyle Reese. V tem filmu še mlad fant, a dejansko bodoči časovni popotnik, ki bo postal Johnov oče. V prvem filmu ga je igral Michael Biehn, to pot pa Anton Yelchin, ki ga lahko sicer ujamete tudi v Zvezdnih stezah.

Spoznajte terminatorje

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu maja 2009

Bonus: Terminirajte se.

Nov napovednik prikaže precej več zgodbe in posebnih učinkov kot prejšnji (in ogromno več kot prvi, ki ga še zmeraj vrtijo v Koloseju), vendar bi težko rekli, da pokaže preveč. Za to je namreč poskrbel kar sam režiser McG, ki je na raznih prireditvah prikazal že vsaj tretjino filma z željo, da bi prepričal čim več ljudi, da bo film dober. Njegov strah je pravzaprav razumljiv, saj je McG pred Terminatorjem namreč režiral oba dela Čarlijevih angelčkov in videospote. Ko je bil izbran za režiserja, so mnogi kritiki in oboževalci kar takoj odpisali film, vendar se je postavil na pravo pot, ko je izbral Christiana Bala za glavno vlogo. Bale je namreč vlogo sprejel zgolj pod pogojem, da se popravi scenarij in uspel prepričati Jonathana Nolana (Batman: Na začetku, Vitez teme), da se loti dela. Kljub trudu ni uspel prepričati Jamesa Camerona, avtorja prvih dveh Terminatorjev, vendar pa se trenutno pogaja z glavnima igralcema teh dveh filmov – Lindo Hamilton in Arnoldom Schwarzeneggerjem – da bi sodelovala pri Odrešitvi, oziroma dveh načrtovanih nadaljevanjih.

Napovednik se prične s kratkimi kadri opustošene postapokaliptične pokrajine in Johnom Connorjem, ki opisuje trenutno stanje. Izpiše se letnica 2018 in v ozadju zasliši glasba Nine Inch Nails (The Day the whole World Went Away). NIN so zmeraj odlična izbira za akcijske napovednike, predvsem so bili odlično uporabljeni v prvem napovedniku za 300, ki je po mojem mnenju eden najboljših napovednikov vseh časov (in mimogrede delo Zacka Snyderja, režiserja Watchmenov na katere je ta napovednik prilepljen).

Čeprav tretji napovednik prikaže precej akcijskih kadrov in kar nekaj posnetkov terminatorjev, ki jih še nismo videli, pa je večji presežek, da razkrije eno izmed zgodb tega filma. Drugi napovednik (link) se je začel z likom Marcusa Wrighta (Sam Worthington), ki sprašuje ljudi kje se je zdaj znašel in kaj se je zgodilo s svetom. Takrat smo sklepali, da Marcus izhaja iz neke druge prihodnosti, vendar se v tem napovedniku izkaže, da je Marcus dejansko terminator, ki se tega ne zaveda. In kot pove na koncu, je on tudi edina možnost, da človeštvo preživi.

V luči tega razkritja postane tudi jasno zakaj je McG zahteval, da vsi igralci preberejo knjigo Philipa K. Dicka Ali androidi sanjajo o električnih ovčkah, predlogi za film Iztrebljevalec, v kateri se roboti ne zavedajo, oziroma nočejo zavedati, da niso ljudje. Druga knjiga, ki so jo morali vsi prebrati, je bila Cesta pisatelja Cormaca McCarthyja (Ni prostora za starce), postapokaliptična depresija po kateri se prav tako ravno snema film. Koliko je ekipi uspelo prenesti vzdušje teh dveh knjig v Terminatorja, bomo videli konec maja, vsekakor pa je treba reči, da se zdi, da Terminator Odrešitev ne bo zgolj še en film režiserja Čarlijevih angelčkov. Končna različica sicer še zmeraj ni znana, saj se režiser pogaja s studiem, če mu bodo dovolili poslati v kina film z oceno primernosti R (za starejše od 17), kar lahko zmanjša dobiček, po drugi strani pa prisiljeno zbita ocena primernosti prinaša obupe od filmov kot sta Alien vs. Predator in Umri pokončno 4. Pod vprašajem so seveda posnetki nasilja, kletvice in oprsje Moon Bloodgood. Slednje bi si zaslužilo svoj kader.

Čeprav kaže, da bo leto 2009 prav orgazmično za ljubitelje znanstvene fantastike z obljubljenimi Watchmeni, Zvezdnimi stezami in Transformerji 2, je nedvomno četrti del Terminatorja (s podnaslovom Salvation – odrešitev) na prvem mestu. In ta teden so avtorji filma končno predstavili nov, dobri dve minuti dolg napovednik, ki še zmeraj ne izda zgodbe, zato pa totalno zrajca s podobami terminatorjev prihodnosti in par akcijskimi izseki. Christian Bale je odličen v vlogi Johna Connorja, preostala zasedba, ki vključuje Bryce Dallas Howardovo, Sama Worthingtona, Heleno Bonham Carter, Commona in Antona Yelchina, pa ni nič manj profesionalna.

Napovednik se začne s posnetkom puščave in tiste bencinske črpalke, ki jo je Sarah Connor zapustila na koncu Terminatorja in kjer je bila posneta tista ključna fotografija, ki jo je Kyle Reese nosil s seboj v prihodnosti. Tja se pripelje lik po imenu Marcus Wright (Sam Worthington), o katerem še ni veliko znanega in vpraša katero leto je in kaj se je zgodilo. To očitno nakazuje, da je tudi Marcus časovni popotnik, ki je prišel iz neke druge prihodnosti, kjer Skynet ni uničil človeštva. Odgovore na vprašanje dobi od mladega Kyla Reesa (Anton Yelchin), nakar skozi streho nenadoma udari nek stroj in nekoga zagrabi.

Sledi par sekvenc vojske strojev in nato še ljudi, voice over pa prevzame John Connor, ki reče: “Ne vem, če bomo lahko zmagali v tej vojni.” Sledi precej ekplozij in prvi kader novih modelov terminatorjev-motorjev v akciji. Čeprav se je sprva zdela ideja, da je motor lahko terminator nekoliko butasta, pa so med streljanjem in divjanjem po cesti videti zelo grozeče. Poleg bojevanja so v hitrih rezih prikazana še koncentracijska taborišča z ljudmi, podzemna baza in par bližnjih posnetkov zgoraj omenjenih zvezdnikov (Bale, Dallas Howardova, Common, Yelchin).

Nato vidimo stranski kader Connorja in zvezanega terminatorja, ki mu Connor razloži, da sta v vojni že dlje kot oba obstajata in da mu ne bo dovolil, da ga ubije. Po mnogih kadrih eksplozij Bryce Dallas Howardova  zakriči “Jooooooohn!”, nato pa John reče, da se bo ta vojna končala še nocoj z zmago ali porazom, ob tem pa položi roko na Howardovin zajeten nosečniški trebušček. Temu sledi še napis “KONEC. SE. ZAČNE”, nato pa v zadnjih par sekundah napovednik pokaže še več deset metrov velikega terminatorja, ki pohodi hišo.

John Connor v voice overju pove še eno ključno informacijo: “Nekaj se je spremenilo. To ni prihodnost pred katero me je svarila moja mati.” Zakaj je to pomembno? Časovna potovanja so v ZF običajno razložena na dva načina – v prvem je vse že določeno in je časovni popotnik prišel v preteklost narediti vse točno tako kot mora, da se bo njegova “bivša sedanjost” lahko sploh zgodila. V drugem načinu pa spremembe preteklosti spremenijo prihodnost in že najmanjša sprememba lahko privede do metuljevega učinka (eden najslabših filmov posnet po tej premisi je Zvok grmenja). Pri Terminatorju je avtor zgodbe in režiser prvih dveh filmov James Cameron v prvem delu očitno izbral prvi način razumevanja potovanja skozi čas – terminator in Kyle Reese se vrneta v preteklost, a namesto, da terminator uspe ubiti Saro Connor, ji Klye naredi otroka, ki ga Sarah nato vzgoji za vojaškega poveljnika, kar bo John moral postati. V drugem filmu so precej zapletli vse skupaj, saj ugotovimo, da načrti za Skynet temeljijo na ostankih prvega terminatorja, kar torej pomeni, da je Skynet izumil samega sebe s potovanjem skozi čas. Hkrati tudi izvemo, da je bil Sodni dan zgolj prestavljen na drugi datum, spopadu med ljudmi in stroji pa se očitno ni mogoče izogniti. Terminator 3 je nato prikazal ta neizogibni spopad, v katerem je imela robotka iz prihodnosti ponovno precej pomembno vlogo in torej soustvarila Skynet. Vmes je še nastala precej dobra televizijska serija Terminator: kronike Sare Connor, ki se pretvarja, da se zgodba drugega filma ni zgodila in precej zaplete vso posledičnost dogodkov (v sedanjost nenehno prihajajo ljudje in terminatorji iz prihodnosti, da bi vplivali na prihodnosti – uničijo elektrarno, nastavijo orožje v zaklonišče, ubijejo razne voditelje upora ali izdajalce človeštva …). Kako točno se bo Terminator Odrešitev lotil razlage odnosov med sedanjostjo in prihodnostjo (oziroma različnimi prihodnostmi, glede na to, da se film dogaja v prihodnosti, zaenkrat še ni jasno). Očitno je, da sprejema premiso, da so možne različne prihodnosti, za natančne razlage pa bomo morali počakati. Morda celo nekaj let, saj sta načrtovani še dve nadaljevanji tega Terminatorja, a le pod pogojem, da bo ta uspešen. In nekako dvomimo, da ne bo.