Režija: Seth Gordon

Igrajo: Jennifer Aniston, Jason Bateman, Kevin Spacey, Colin Farrell, Jamie Foxx, Charlie Day, Jason Sudeikis, Julie Bowen, Donald Sutherland

Trije prijatelji imajo vsak svojega nemogočega šefa: Nickov (Jason Bateman) šef Dave (Kevin Spacey) je psihopat, ki uživa v mučenju zaposlenih, Kurtov (Jason Sudeikis) novi šef Bobby (Colin Farrell), sin pokojnega ustanovitelja podjetja, je zguba s kokainsko razvado, ki hoče uničiti podjetje, medtem ko je Dalova (Charlie Day) šefica Julia (Jennifer Aniston) spolna obsedenka, ki si ga hoče na vsak način vzeti, pa čeprav je srečno zaročen. Ko fantje ugotovijo, da tako ne gre več naprej, se odločijo, da jih bodo ubili. In kot je običajno, ko se trije moški ob pivu odločijo storiti nekaj bolj zapletenega kot naročiti novo rundo, se njihovi načrti ne obnesejo najbolje.

Predlanski uspeh Prekrokane noči (The Hangover) je prinesel val bolj žgečkljivih komedij, v katerih je tudi dobrim fantom dovoljeno storiti marsikatero neumnost in jo vseeno dobro odnesti. Kako se znebiti šefa? ni slab film, vendar je predvidljiv, z neenakomernim tempom, ki mestoma ubije dogajanje. Vsekakor je vreden ogleda zaradi čudovito hudičevskih šefov, saj je očitno, da se Kevin Spacey, Colin Farrell in Jennifer Aniston v svojih vlogah zabavajo kot že dolgo ne.

Prvič objavljeno v Vikendu avgusta 2011.

Napovednik:

Režija: David Dobkin

Igrajo: Ryan Reynolds, Olivia Wilde, Jason Bateman, Leslie Mann, Mircea Monroe, Alan Arkin, Andrea Moore

Zgodbe o zamenjavi teles so hvaležno gradivo za komedije (Odštekani petek, Še enkrat 17) in tudi Zamenjava ima svetle trenutke, a kljub temu je končni izdelek nedodelan in razvlečen. Mitch (Ryan Reynolds) in Dave (Jason Bateman) sta prijatelja že od otroštva, a imata povsem različen pogled na življenje. Ko po noči popivanja urinirata v vodnjak, si hkrati zaželita, da bi imela življenje drug drugega. To se naslednje jutro tudi zgodi in tako se mora Mitch spoprijeti s skrbjo za otroke ter naporno službo, Dave pa z vlogo v lorno (“lahkem porno”) filmu.

Zamenjava je tipična komedija letošnjega leta, ki je tako kot filmi Kako se znebiti šefa?, Teden brez pravil, Draga, počakaj, sem na poti, Dekliščina in seveda Prekrokana noč 2 nastala po uspehu Prekrokane noči. Večina humorja je povezanega s seksom in izločanjem telesnih tekočin (v Zamenjavi prevladuje slednje), odrasli se vedejo kot otroci, a na koncu spoznajo pomemben življenjski nauk in postanejo boljši ljudje. Čeprav Zamenjava ne prepriča povsem, ima nekaj odličnih scen, denimo montažo, v kateri Dave uči Mitcha, kako biti odgovorna odrasla oseba, začenši s tem, da mora nositi spodnje perilo. Takih trenutkov je sicer premalo, a ko boste čez nekaj časa film ujeli na televiziji, vas bodo nedvomno navdušili.

Prvič objavljeno v Vikendu avgusta 2011.

Napovednik:

Režija: Greg Mottola

Igrajo: Simon Pegg, Nick Frost, Kristen Wiig, Seth Rogen, Jason Bateman, Bill Hader, Sigourney Weaver, Jane Lynch

Angleška ZF navdušenca se po obisku konvencije ComicCon z avtodomom odpravita na potovanje po ZDA, ko sredi puščave v Nevadi pobereta čisto pravega vesoljca na begu pred FBI. Osnovni zaplet je več kot zanimiv, predvsem ker ZF navdušenca igrata Simon Pegg in Nick Frost, glavna igralca komičnih uspešnic Noč neumnih mrtvecev (Shaun of the Dead) in Vroča kifeljca (Hot Fuzz), vesoljcu Paulu glas posodi komik Seth Rogen (Zeleni sršen, Komiki, Napumpana), za kamero pa je Greg Mottola, režiser ene najuspešnejših komedij zadnjih let, Super hudo (Superbad).

O zbranem talentu ni dvoma, a kakšen je rezultat? Zelo velik del humorja temelji na referencah na kultne filme, vendar ne skrbite, če niste ravno odraščali v jami, jih bo večina zvenela znano. Liki so prepričljivi in všečni, odnos med glavnima junakoma (Frost in Pegg) pa je enako pristen in odštekan kot v njunih prejšnjih sodelovanjih. Predvsem pa navdušuje, da se jima uspe preostanek zasedbe povsem naravno priključiti, kot da bi tudi oni pred Paulom z njima posneli že celo vrsto filmov.

Paul je dobro narejen in zabaven film, ki bo nedvomno navdušil mnoge, a se v nasprotju s prejšnjimi podvigi Pegga, Frosta in Mottole, preveč ukvarja z refleksijo na popkulturne reference, da bi lahko ustvaril nove.

Prvič objavljeno v Vikendu marca 2011.

Napovednik:

Režija: Will Speck in Josh Gordon

Igrajo: Jason Bateman, Jennifer Aniston, Thomas Robinson, Patrick Wilson, Jeff Goldblum, Juliette Lewis

Se morda komu ni zdelo, da je en film o tem, kako se ena najbolj zaželenih žensk na planetu odloči, da bo zanosila z umetno oploditvijo, ker ne uspe najti moškega v New Yorku, dovolj? Očitno ne, saj je po Rezervnem načrtu z Jennifer Lopez tukaj še Zamenjava z Jennifer Aniston v glavni vlogi. In tudi Anistonci se dobro zastavljen načrt ne odvije po pričakovanjih. Njen najboljši prijatelj (ki je vanjo skrivno zaljubljen) Wally (Jason Bateman) na zabavi v čast oploditve v stanju popolne alkoholiziranosti pomotoma razlije spermo in jo nadomesti s svojo, a to pozabi. Sedem let (in niti gubice) kasneje se Kassie (Jennifer Aniston) vrne v New York, nakar Wally opazi, da mu je Kassijin sin Sebastian nenavadno podoben in se prične spominjati tiste zabave, kakor tudi čustev, ki jih je gojil do Kassie.

Kljub dokaj kakovostnemu naboru igralske zasedbe, bi težko rekli, da kdo izmed njih dejansko pokaže kaj igre; Anistonova in Patrick Wilson sta enaka kot v večini filmov, medtem ko Bateman igra skoraj identični lik kot v seriji Arrested Development, običajno odlična Juliette Lewis in Jeff Goldblum pa se to pot niti ne trudita.

Film je sicer dobro zgrajen, vendar za romantično komedijo nima veliko smešnih trenutkov, kar pa ni nujno slabo, saj je vseeno zanimiv in (za razliko od Rezervnega načrta) vsaj ni prisiljen.

Zamenjavo si lahko ogledate v Planetu Tuš.

Prvič objavljeno v Vikend magazinu oktobra 2010.

Režija: Jason Reitman

Igrajo: George Clooney, Vera Farmiga, Anna Kendrick, Jason Bateman

Redki filmi so tako močno povezani z duhom časa kot V zraku. Tema filma je namreč izgubljanje služb in nihče ne pozna tega področja bolje kot Ryan Bingham (Clooney), svetovalec za zmanjševanje zaposlenosti, ki nepretrgano potuje po ZDA in odpušča ljudi v podjetjih, kjer vodstvo in kadrovska služba tega ne zmoreta, oziroma nimata dovolj poguma ali izkušenj. A nenadoma se izkaže, da je tudi njegovo delovno mesto pod vprašajem, saj njegovo podjetje začenja uvajati odpuščanje prek spleta. Tako se še zadnjič odpravi na pot, da uvede mlado Natalie (Kendrick), ki razvija ta spletni sistem.

V zraku se pogosto omenja v povezavi z oskarji in ni dvoma, da sta igra in režija odlična. Jason Reitman je mojster dela z igralci (in njihove izbire), saj ima film na tem področju skorajda težavo s tem, da je Clooney v svoji vlogi preveč dober. Ko si v hotelskem baru naroči viski, je videti kot da mu je to najbolj naravna gesta na svetu. Gledalca dejansko prepriča, da George Clooney tako živi.

Vseeno pa film ni brez težav, ki izvirajo ravno iz tega, da je zgodba v duhu časa. Dasiravno je prav, da se film ukvarja s temo, ki pesti velik del prebivalstva, pa je pristop, ki ga ubere, lahko za koga tudi pokroviteljski.

Napovednik:

Prvič objavljeno januarja 2010 v Vikend magazinu

Režija: Peter Billingsley.

Igrajo: Vince Vaughn, Malin Akerman, Jon Favreau, Kristin Davis, Jason Bateman, Kristen Bell, Faizon Love, Kali Hawk, Jean Reno.

Štirje pari se odpravijo na rajske počitnice, pri čemer ima eden izmed parov dejanske zakonske težave, preostali trije pari pa so mnenja, da bodo lahko namesto terapije uživali na plaži. Kmalu ugotovijo, da se terapiji ne morejo izogniti in da jo morda celo potrebujejo. Kljub temu niso najbolj prepričani glede nekaterih bolj alternativnih metod.

Film Počitnice za odrasle je v veliki meri delo Vinca Vaughna in Jona Favreauja, ki sta spisala scenarij (skupaj z Dano Fox, scenaristko lanske uspešnice Dokler naju Jackpot ne loči) in odigrala glavni vlogi. Vaughn in Favreau sta sicer dobra prijatelja in običajno sodelujeta pri filmih, saj se pred kamero odlično ujameta. Preostanek zasedbe se uspe odlično vključiti v njuno navezo, kar je tisto kar naredi celoten film zabaven in gledljiv.

Zgodba je namreč povsem predvidljiva, nekateri deli so celo obupni (tekmovanje v Guitar Hero) in liki povsem običajni, tako da bi brez zares dobre kemije med njimi film lahko tudi povsem razočaral. A rezultat je povsem zabaven film, ki bržkone ne bo spremenil sveta, bo pa uspel nasmejati večino gledalcev.

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu.

Režija: Jason Reitman

Scenarij: Diablo Cody

Igrajo: Ellen Page, Michael Cera, Jennifer Garner, Jason Bateman, J.K. Simmons, Olivia Thirby, Allison Janney

Kot je mogoče opaziti, ko prvič od daleč zagledamo plakat za film Juno, je njegova glavna junakinja noseča najstnica. V najbolj optimistični filmski različici ima takšna zgodba praviloma termin enkrat zgodaj popoldne, bolj kot igra in vse ostalo v takšnem filmu, pa je pomembno sporočilo. Načeloma je o pomembnosti življenja in odgovornosti pri spolnih aktivnostih za mladostnike. To bi naj bil film, ki najstnikom razloži stvari, ki jih starši ne upajo.

A Juno ni prav zares takšen film. Je precej boljši. Kar ga razlikuje od moralno striktnih in filmsko revnih predstavnikov žanra, so dialogi in igra. Še ne tridesetletna scenaristka Diablo Cody (trenutno željno pričakujemo njen nov film Telo lepe Jennifer) ni dobila oskarja zgolj zaradi prikupnega nasmeha, temveč zaradi zares odličnih, pristnih in živih najstniških dialogov, ki jih je prevajalec Damijan Zorc nato skrajno elegantno prenesel v slovenščino. Jezik v veliki meri temelji na frazah, vzdevkih in stavkih pobranih iz glasbe, filmov in televizijskih serij, vendar so ti elementi zloženi skupaj na živ in pristen način. Druga lastnost filma je odlična igra. Pri tem seveda izstopa Ellen Page, ki jo ta teden lahko vidimo na televiziji v Prepovedanem sadežu, predlani pa smo jo opazili že v tretjem delu Možev X. Podobno kot v Prepovedanemu sadežu, tudi v vlogi Juno deluje odrasla za svoja leta (kar po eni strani tudi drži, saj je na snemanju bila stara 19 let), vendar vlogo odigra s takšno prepričljivostjo in karizmo, da ji brez težav verjamemo, da je noseča najstnica. Tudi preostali člani zasedbe so preprosto odlični – tako sami liki, kot tudi njihova upodobitev na platnu. Michael Cera kot Junin sramežljiv prijatelj, J.K. Simmons in Allison Janney kot razumevajoča starša in Jennifer Garner kot krhka, a odločna bodoča mati.

Juno se odloči obdržati svojega nenačrtovanega otroka, prestati nosečnost in ga dati v posvojitev, saj se zaveda, da je premlada za starševstvo. A to ni odločitev do katere bi prišla postopoma skozi film, temveč je druga stvar, ki ji pade na pamet. Film tako opravi z moraliziranjem v petnajstih minutah in se raje osredotoča na težave s katerimi se Juno sooča v nosečnostjo. Ter seveda načini kako jih razreši. Predvsem seveda težavo s čustvi do otrokovega očeta Bleekerja.

Juno je zelo dober film, po katerem se počutite lepše glede sveta. Je skrajno pozitiven, a se uspešno izogne pocukranosti in puhlicam. In je ravno dovolj dobro narejen, da ni niti najstniška komedija, niti resnična zgodba, temveč film, ki je dobil oskarja.

Prvič objavljeno v TV Večeru