Scenarij: Larry Cohen

Igrajo: Colin Farrell, Forest Whitaker, Keifer Sutherland, Radha Mitchell, Katie Holmes, idr.

Ljudje snemajo filme iz mnogih vzgibov. Eden med njimi je, da vidijo, če zmorejo. Že mojster Hitchcock je imel načrte o snemanju filma, ki bi se dogajal zgolj v telefonski govorilnici, vendar mu ni zneslo. Joelu Schumacherju in Larryju Cohenu pa je. In to precej dobro.

Mlad, uspešen, sluzast, juppijski »organizator dogodkov in ljudi« Stu Shepard (izvrsten Colin Farell,  denimo Rekrut in Posebno poročilo) se nekje med odmorom za malico, po tem ko je celo dopoldne prenašal ljudi žejne čez vodo, ustavi v telefonski govorilnici, sname poročni prstan in pokliče mlado igralko Pamelo (Katie Holmes, Kaj dogaja?). Če bi se dobila z njim, spoznala neke ljudi, popila kak martini… A Pamela ne utegne in Stu se ravno odpravi naprej, ko zazvoni telefon. Stu dvigne in glas na drugi strani (Kiefer Sutherland, serija 24, nazadnje Odsevi) mu pove, da ga bo ustrelil, če se premakne iz govorilnice. Klicatelj je psihopatski morilec z moralnimi vzgibi, saj je nedavno že ubil pedofilskega pornografa in goljufivega finančnega direktorja, sedaj pa izsiljuje lažnivega Stuarta. Dodatno zmedo povzročijo prostitutke, ki hočejo uporabiti telefon, nakar psihopat ustreli njihovega zvodnika in vsi, vključno s policijo, so prepričani, da gre za Stuartovo delo.

Čeprav se večina filma dogaja na pol kvadratnega metra, mu uspe držati napetost do eksplozivnega konca in še naprej. Res je sicer, da traja zgolj 81 minut, vendar je to nekako razumljivo, saj bi sicer zgodba postala razvlečena. Še bolj kot Farellova igra pa izstopa kamera Matthewa Libatiquea, ki z mnogimi prijemi gledalca postavi v paranoičen položaj samote sredi velemesta.

PS: Telefonska govorilnica je sicer eden najboljših filmov režiserja Joela Schumacherja, pravzaprav bi lahko rekli, da je eden izmed peščice, ki so sploh vredni ogleda (še zmeraj poskušamo pozabiti Batman in Robin in zaključek Številke 23)

Ocena: 4 od 5

Film si lahko ogledate nocoj ob 20.00 na POP tv

Prvič objavljeno na Večerovi filmski strani leta 2002