Režija: Phillip Noyce

Igrajo: Angelina Jolie, Liev Schreiber, Chiwetel Ejiofor, Oleg Krupa, Yara Shahidi, Daniel Olbrychski

Trilerji so eden bolj nehvaležnih žanrov. Obstaja namreč omejeno število mogočih in verjetnih obratov zgodbe in strastni oboževalci žanra jih povečini znajo na pamet. Kljub temu je Salt film, ki bo navdušil večino, saj je zaplet dobro podan in izveden, igra Angeline Jolie prepričljiva tako v dramskih kot v akcijskih scenah, celoten film pa posnet z ravno pravšnjo mero suspenza in akcije.

Joliejeva je naslovna junakinja Evelyn Salt, agentka Cie, ki ravno namerava prevzeti bolj administrativno delo, ko jo pošljejo zaslišati prebeglega ruskega vohuna Orlova. Ta med zaslišanjem razkrije, da je Saltova dvojna agentka in da naj bi naslednji dan umorila ruskega predsednika. Saltovo pridržijo na zaslišanju, vendar pobegne, da bi prišla do svojega moža in si oprala ime. Toda, ali je morda dejansko ruska agentka?

Priznan režiser trilerjev Phillip Noyce (Svetnik, Mirni Američan, Zbiralec kosti, Patriotske igre) tudi to pot ne razočara, in to kljub dejstvu, da je scenarij spisal Kurt Wimmer, ki tudi v najboljšem primeru naredi povprečne izdelke (Ultraviolet, Državljan nevarnih namer, Kralji ulice). Bolj kot s samo zgodbo z vsemi obrati in presenečenji, pa Noyce v tem filmu prepriča z ravno dovolj impresivnimi akcijskimi scenami, da gledalca zamotijo preden bi sam razvozlal klobčič prevar in trojnih iger, ki tvorijo razplet.

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu avgusta 2010.

Režija: Jonathan Demme

Igrajo: Denzel Washington, Meryll Strep, Liev Schriver, Jeffrey Wright, Vera Farmiga.

Leta 1931 je Japonska izrabila eksplozijo na južnomandžurski železnici za okupacijo dežele, pod krinko zaščite pred kitajskim terorizmom. Leta 1959 je Richard Condon napisal roman Mandžurski kandidat, v katerem vod ameriških vojakov na misiji v Korejski vojni ugrabijo komunisti in jim operejo možgane. Raymond Shaw, polkovnik v vodu, sicer sin kongresnika, postane skrivni morilec za komunistično partijo, ki hoče prevzeti oblast v ZDA. Tri leta po objavi romana je John Freinkenheimer po njem posnel film s Frankom Sinatro in Angelo Landsbury v glavnih vlogah. 25 let kasneje je Jonathan Demme posnel nov film, ki za vir jemlje tako knjigo kot tudi prvi film, dogajanje pa prestavi v današnji čas.

Vendar Mandžurija ni več aktualna, komunizma pa nihče več ne jemlje kot kakršnokoli grožnjo, zato so avtorji izbrali novo grožnjo obstoju civilizacije – korporacije. Za pranje možganov vojakov, izginulih v Prvi zalivski vojni, je odgovorna korporacija Manchurian Global, nekakšen konglomerat holdingov, ki nadzoruje dobršen del svetovnega kapitala in skuša tako prevzeti Belo hišo. Sovražnik je kapitalizem.

Dobri dve uri trajajoči vohunski triler je posnet izjemno dobro in dokazuje, da je oskarjevec Johnatan Demme (Ko jagenjčki obmolknejo) ponovno v sedlu, za glavne igralce pa bi lahko rekli, da skorajda ne bi mogli biti boljši. Denzel Washington je v vlogi Bena Marca (v verziji iz 1962 je to vlogo odigral Frank Sinatra), vojaškega poveljnika, ki skuša ugotoviti kaj se je dogajalo, ko je bil pogrešan v akciji, suveren in prav tako prepričljiv kot je bil v Filadelfiji ali Dnevu za trening (Training Day), za katerega je tudi dobil oskarja. Liev Scrieber (trilogija Krik) se kot Raymond Shaw izkaže z več kot solidno igro in uspe parirati tako Washingtonu, kot tudi Jonu Voightu ter nenadkriljivi Meryll Streep. Slednja uspe z upodobitvijo (preveč) ambiciozne matere skorajda povsem zasenčiti življenjsko vlogo Angele Landsbury (Umor, je napisala), ki si je z vlogo v Freinkenheimerjevem filmu prislužila nominacijo za oskarja.

Mandžurski kandidat pokaže, da predelave starejših filmov niso nujno inferiorne, še posebej takrat, ko je potrebno poudariti, da se neka zgodovina ponavlja. Kljub temu pa priporočamo tudi ogled originala.

Napovednik:

In še napovednik originala:

Prvič objavljeno v Večeru.

Režija: Gavin Hood

Igrajo: Hugh Jackman, Liev Schreiber, Danny Huston, Will.i.Am, Lynn Collins.

Možje X 3: Zadnji spopad se je zdel prisiljen film brez prave zgodbe in brez potrebe po obstoju, a Wolverine ponese to nepotrebnost in prisiljenost na novo raven. Resda je pri tovrstnem filmu treba pričakovati, da so akcijske scene daleč najpomembnejše, a luknje v zgodbi ne bi nikoli smele biti večje od spektakularnih eksplozij. Sploh, ker te eksplozije niso dovolj spektakularne, da bi lahko pozabili na zgodbo. A jo je proti koncu filma vseeno treba ignorirati, saj bi pretirano ubadanje z nesmisli in nepovezanostjo s prejšnjimi tremi filmi lahko povzročilo preveč možganske aktivnosti, ki pa lahko negativno vpliva na opazovanje eksplozij.

Zgodba se osredotoča na Logana, ki kasneje postane Wolverine in njegov odnos z bratom Victorjem (kasneje Sabertoothom). Oba sta bolj ali manj nesmrtna mutanta, ki se neverjetno hitro celita (in živita ter se vojskujeta od 18. stoletja), vsak pa ima še svoje posebne moči. Igralca, ki ju upodobita, Hugh Jackman in Liev Schreiber, sta tudi edino, kar ta film reši pred popolnim polomom. Oba sta namreč izjemno suverena v svojih vlogah, medtem ko paleta mutantov okrog njiju deluje povsem zdolgočaseno. In nepotrebno. Saj, namesto, da bi se zgodba osredotočila na Wolverina (in denimo Sabertootha), tako dobimo zgolj četrto nadaljevanje Mož X.

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu maja 2009.