Režija in scenarij: Kevin Smith

Igrajo: Ben Affleck, Liv Tyler, Raquel Castro, George Carlin, Jennifer Lopez

Mojster obračanja besed Ollie Trinkie (Affleck) po smrti žene med porodom ostane sam s hčerko za katero ne zna in pravzaprav tudi noče skrbeti. Sprva mu pomaga oče (Carlin), a on noče prevzeti sinove vloge, zato ga prisili, da se sooči s skrbjo za dojenčka. To ga hitro stane službe in visokoleteči newyorški življenjski slog mora zamenjati za delo v komunali v predmestnem New Jerseyju. Kar se mu ne izkaže kot slaba rešitev, čeprav še zmeraj sanja o vrnitvi med kralje stikov z javnostmi.

Mojo malo navihanko je posnel neodvisni avtor Kevin Smith, ki je zaslovel v začetku devetdesetih s samostojno financirano črno-belo komedijo Trgovci (Clerks). S tem prebojem si je ustvaril dovolj kredibilnosti, da je lahko kasneje posnel tudi eno najbolj kontroverznih komedij, Dogmo, a čeprav se je takrat že naučil snemati »prave« filme, mu je začelo zmanjkovati zgodb, ki bi jih rad povedal. Z Mojo malo navihanko je tako želel povedati novo zgodbo v svojem življenju, o tem kako je postati oče. Žal ta zgodba ni tako zanimiva in čeprav je za glavno vlogo dobil enega svojih najboljših prijateljev, Bena Afflecka, je ta film le pripomogel k zatonu igralčeve kariere. Film sicer upošteva vsa pravila svojega žanra, a žal zgodbo tako razvleče in prav v slogu mladega očeta navesi s kičem, da gledalec lahko umre od dolgčasa, ali pa preprosto zaspi. No, vseeno se izplača počakati do konca, ko na šolski predstavi uprizorijo sceno iz Sweeneyja Todda.

Napovednik:

Prvič objavljeno v TV Večeru leta 2007.

Režija: Bryan Bertino

Igrajo: Liv Tyler, Scott Speedman, Glenn Howerton, Gemma Ward, Laura Margolis.

Mlad par je sam v hiši sredi gozda, ko sredi noči nekdo nenadoma potrka na vrata. Kmalu se pojavijo trije tujci v maskah, ki se pričnejo poigravati z njima in ju terorizirati.

Pri večini dobrih grozljivk je največja groza v neznanem, nerazkritem in Tujci zelo močno igra na to karto. Gledalec je lahko večino filma v napetosti glede tega kaj se ima ravnokar zgoditi, dejanski dogodki pa so kratki in ostri. No, bolj verjetno je, da bo gledalec zdolgočasen, saj se pravzaprav skoraj nič dejansko ne zgodi, dogodki na platnu pa so povsem neprepričljivi in nelogični.

Glede na dejstvo, da se Tujci skuša izkazati kot psihološka grozljivka, bi potreboval nekoliko bolj smiselno zgodbo in dodelane like, ki se dejansko spomnijo kakšnih bolj logičnih potez kot je steči bos v gozd sredi noči, ali pa morda celo poklicati policijo, ko imaš možnost.

Čeprav zgodba in liki film dodobra pokvarijo, pa ne gre spregledati precej dodelane kamere Petra Sove in dobro zasnovane režije Bryana Bertina. Pravzaprav je škoda, da ni talenta izkazal tudi pri scenariju.