Režija: Guy Ritchie

Igrajo: Robert Downey Jr., Jude Law, Rachel McAdams, Mark Strong, Eddie Marsan

Predelava zgodovinsko priljubljene tematike je zmeraj tvegano opravilo in težko bi našli bolj priljubljen lik v literaturi in filmu kot je prav Sherlock Holmes. A režiser Guy Ritchie (Rokenroler, Pljuni in jo stisni) je uspel dokazati, da je brez dvoma pravi človek, da prenese Holmesa v 21. stoletje. Seveda mu to ne bi uspelo, če se glavna igralca, Robert Downey Jr. (Iron Man, Chaplin) in Jude Law (Alfie, A.I.), ne bi tako popolno ujela ter gledalcem predstavila Holmesa in Watsona v povsem novi luči. Sherlock Holmes kot ga je ustvarila ta ekipa je hkrati klasičen analitik in strateg, ki mu ne uide nobena podrobnost, in neustavljiv bojevnik, pretepač in akcijski junak. Watson je po drugi strani mlajši in vitalnejši, nekdanji vojak, ki se prav tako ne boji umazati si rok. Zgodba sicer ni vzeta iz Doylovih romanov o detektivu iz Baker st., a je povsem v skladu duhom njegovih del. In seveda, Holmes in Watson preiskujeta umor, razkrivanje dodatnih podrobnosti pa bi uničilo precej dobro zgrajeno presenečenje na koncu.

Seveda film ni brez napak, tempo zgodbe na trenutke presahne, lik Irene Adler ni povsem dovolj vključen v dogajanje, da bi lahko bila McAdamsova prepričljiva, Downey občasno pretirava s svojo zanesenostjo, a ob zaključku filma si boste želeli takojšnje vrnitve v ta svet.

Prvič objavljeno v Vikend magazinu januarja 2010.

Film je režiral Matthew Vaughn, režiser odličnega trilerja Zadnji posel (Layer Cake) in pravljice Zvezdni prah (Stardust), sicer pa producent vseh filmov Guyja Ritchieja (Morilci tatovi in nabrita šibrovka, Pljuni in jo stisni). Vaughn je v prostem času čisto pravi lord in ko za Kick-Ass ni uspel dobiti financiranja s strani filmskih studiev (zgodba je bila preveč hard-core), je film financiral sam s pomočjo peščice investitorjev. V glavnih vlogah so Nicholas Cage, Mark Strong (Sherlock Holmes, Rokenroler), Christopher Mintz-Plasse (Superhudo) in Chloe Moretz (500 dni s Summer). Film prihaja v kinematografe aprila.

Režija: Danny Boyle

Scenarij: Alex Garland

Igrajo: Cillian Murphy, Michelle Yeoh, Cliff Curtis, Chris Evans, Hirojuki Sanada, Rose Byrne, Troy Garity, Benedict Wong in Mark Strong.

Sonce ugaša in Zemlja se je znašla sredi neskončne zime, zato človeštvo pošlje vesoljsko ladjo Ikar z ogromno jedrsko bombo proti naši zvezdi, da bi ponovno sprožili verižno reakcijo in vklopili Sonce. Ikar nenadoma prekine javljanja, zato se pripravi Ikar 2, ki šest let kasneje skuša izpolniti nalogo. Sončna svetloba je zgodba mednarodne posadke Ikarja 2, ki se prične približevati Soncu in odkrije klic na pomoč iz Ikarja 1.

Režiserja Dannyja Boyla, ki je zaslovel s trilerjem Plitek grob in prestavil meje kinematografije devetdesetih s Trainspottingom, je zmeraj vleklo k žanrskim filmom (zombijevski, post-apokaliptični 28 dni kasneje …, otroški Milijoni) in znanstvena-fantastika se zdi kot logični naslednji korak. Hkrati je Sončna svetloba že tretji film pri katerem je sodeloval s pisateljem/scenaristom Alexom Garlandom in tudi to pot se njuna zgodba v osnovi osredotoča na organiziranje majhne skupine ljudi v družbo zunaj civilizacije (skupnost v Obali, vojaška baza v 28 dni kasneje …), to pot osmih ljudi v omejenem prostoru vesoljske ladje. Iz tega vzroka je kakopak pomembna zelo dobra igralska ekipa, na čelo katere je Boyle ponovno posadil vse bolj navdušujočega Cilliana Murphyja (28 dni kasneje …, Batman: na začetku, Večerja na Plutonu, Veter, ki trese ječmen …). Igra celotne zasedbe je ves film odlična in prepričljiva, še najzanimivejši lik pa je psihiater Searle, ki se navduši nad oblivanjem s sončno svetlobo.

Kljub vsem plusom pa film vseeno nekoliko razočara, saj mu ne more uiti žanrska primerjava z dvema izmed filmskima mojstrovinama – 2001: Odisejo v vesolju in Osmim potnikom. Boyle skuša zaobjeti tako Kubrickovo praznino vesolja in odtujenost, kot Scottovo grozo pred neznanim in samoto, vendar pa kakšnega presežka ne ponudi; še več, srečanje z Ikarjem 1 in del razpleta pričneta spominjati na popkornovsko ZF grozo Krvavega obzorja.

Hkrati Sončna svetloba naleti na kar precej fizikalnih ovir, ki jih skuša odpraviti brez dejanske razlage; za začetek je hudo problematična že osnovna premisa, da bi lahko človeštvo izdelalo atomsko bombo, ki bi dejansko imela kak vpliv na Sonce – naša zvezda je namreč tako velika, da bi se komajda poznalo, če bi vanj vrgli Luno ali pa kak manjši planet.

Vendar pa film gledalcu vseeno ponudi precej; čudovita kamera, krasni učinki, odlična igra in več kot solidna zgodba so vsekakor vredni cene vstopnice, četudi film ne preseže ene največjih filmskih mojstrovin vseh časov.

Prvič objavljeno v TV Večeru.

Igrajo: Gerard Butler, Mark Strong, Thandie Newton, Tom Wilkinson, Toby Kebbell.

Gangsterji, streljanje, zabavne pripombe, neverjetne kombinacije situacij in vsesplošno dobro počutje ob lomljenju nog, streljanju, utapljanju in izsiljevanju so značilnosti vseh dobrih filmov britanskega milijonarskega režiserja Guya Ritchieja. In Rokenroler je vse to in še več. Ritchie se z novim filmom vrača k svojim koreninam, kar bo navdušilo in tudi nekoliko razočaralo nekatere oboževalce njegovih prvih dveh uspešnic Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki ter Pljuni in jo stisni. Navdušilo zato, ker je Rokenroler zelo podoben, razočaralo pa zato, ker je morda nekoliko preveč podoben (primer: na začetku prijazni mali kriminalci postanejo dolžniki zlobnega velikega mafijskega šefa). Vendar pa to razočaranje bržkone ne bo prehudo, saj podrobnosti Ritchiejevih filmov praviloma ne ostanejo dolgo v spominu, ker so zgodbe preveč zapletene, dogajanje prehitro in na koncu je vse skupaj vseeno zgolj šund.

Zgodba Rokenrolerja se sicer vrti okrog skupine malih kriminalcev imenovane Divja horda, velikega šefa londonskega podzemlja Lennyja Cola in njegovih pomočnikov, ruskih mogotcev/mafijcev, ki gradijo stadion, seksi, a zdolgočasene računovodkinje, zadrogiranega rock zvezdnika in njegovih menedžerjev. Ritchiejeva montaža dogodkov in pogosto preskakovanje med liki ter skozi čas pa še dodaja k medsebojni zmedi.

Ocena: 4 od 5

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu januarja 2009

Če vas ta ocena ni prepričala v ogled filma, pa si hitro oglejte še napovednik:

Igrajo: Leonardo DiCaprio, Russell Crowe, Mark Strong, Golshfiteh Farahani, Oscar Isaac.

Agent Cie Ferris v Iraku v uspešni misiji, ki ga stane življenja sodelavca, odkrije, da ima ena največjih terorističnih celic sedež v Jordaniji in se odpravi tja preiskovati. Nemudoma sklene prijateljstvo z vodjo jordanske obveščevalne agencije Hanijem, čeprav Hoffman, njegov nadrejeni v ZDA, na to potezo gleda precej skeptično. Ferrisova preiskava se iskanja teroristov loti na več načinov, a se nobeden med njimi ne izkaže za povsem uspešnega, saj se mu v načrte zmeraj vmeša nestrpni Hoffman, ki skuša najti bližnjice do cilja, medtem ko v bombnih napadih v Evropi umira vse večje število ljudi.

Režiser Ridley Scott se po Nebeškem kraljestvu in Sestreljenem Črnem jastrebu vrača na Bližnji vzhod, oziroma v Afriko, in k prikazu škode, ki ga povzroča zahodnjaško nepoznavanje lokalnega terena pri reševanju problemov. Zgodba je odlično zastavljena in še bolje izpeljana, tako da dobri dve uri filma mineta zares hitro (za razliko od Scottovega lanskega filma Ameriški gangster). Leonardo DiCaprio, Russell Crowe in Mark Strong so v glavnih vlogah agenta Ferrisa, nadzornika Hoffmana in jordanskega obveščevalca Hanija odlični in prepričljivi, akcijske scene pa posnete profesionalno in grobo, brez nepotrebnega spektakla, ki bi jih poveličeval. Tako kot jih pač zna posneti samo Riddley Scott.

Ocena: 4 od 5

Prvič objavljeno v Vikend magazinu decembra 2008