Režija: Goran Vojnović

Igrajo: Mustafa Nadarević, Boris Cavazza, Nina Ivanišin, Moamer Kasumović, Francesco Borchi, Peter Musevski, Nataša Tič Ralijan

Odlično posnet, vrhunsko odigran in z zgodbo, ki ima smisel in na pristen način obravnava pomembno in kontroverzno zgodovinsko obdobje. To je bržkone bil cilj filma Ljubljana je ljubljena izpred petih let, vendar se je režiser Matjaž Klopčič precej izgubil v nadrealističnih scenah in umetniškem pristopu. Mlad režiser in uspešen pisatelj Goran Vojnović teh težav nima, njegov po slovenskem mestu poimenovan film pa se drži trdno ustrojene in dobro razdelane zgodbe ter izpolni zgoraj naveden cilj. Zgodbo sicer pesti nekaj nedoslednosti in manjših lukenj, kakor tudi do neke mere neenakomerno razviti liki, a vsaj ni nedoslednosti, zmede in anahronizmov pri preskakovanju zgodbe med sedanjostjo in letom 1945. Iz vrhunske igralske zasedbe uspe Vojnoviću dobiti odlične rezultate, kar prav zares ni presenečenje, temveč le dokaz, da dobrih igralcev v Sloveniji ne manjka, težave filmov so drugje.

Piran/Pirano vsebuje mnoge stereotipe slovenskega filma, ki jih najdemo že vse od filma Na svoji zemlji (nevrotična osrednja junakinja, razumevanje doma), a mu jih uspe prikazati bolj naravno in predvsem manj patološko, kot so praviloma v slovenskih filmih  in literaturi. Rezultata je film, ki kljub temu, da sta glavna junaka Italijan in Bošnjak, ne bi mogel biti bolj slovenski.

Piran/Pirano si lahko ogledate v Koloseju in Planetu Tuš.

Prvič objavljeno v Vikend magazinu oktobra 2010.

Režija: Damjan Kozole.

Igrajo: Nina Ivanišin, Peter Musevski, Primož Pirnat, Maruša Kink, Uroš Fürst, Aleš Valič.

Aleksandra, v oglasnikih znana pod šifro “Slovenka”, ni prijazno dekle. Ima samo eno prijateljico, bivšega fanta, ki je zanjo pustil ženo, a se ga intenzivno izogiba, mati, ki jo sovraži in očeta, ki ga ima izjemno rada, a ga niti slučajno ne spusti blizu. Kupila si je stanovanje v centru Ljubljane in se prostituira, da odplačuje kredit. Njene stranke so večinoma tujci, posel pa opravi v hotelih. Posel je dober, saj Slovenija predseduje EU.

Režiser Damjan Kozole je s Slovenko uspešno nadgradil svojo filmografijo, saj vsebuje vse ključne elemente, ki so naredili vse njegove dosedanje filme uspešne – povečini pristni in pogosto tudi smešni dialogi, prepričljivi liki z roba družbe in zanimiva zgodba. Ponovno mu je tudi uspelo dobiti kar največ iz skrbno izbranih igralcev, pri čemer izstopata Nina Ivanišin v glavni vlogi in Peter Musevski v vlogi njenega očeta Eda. A čar Slovenke ni zgolj v zgodbi in igri, film največ ponudi v kratkih, na videz nepomembnih trenutkih, kot je denimo pogovor Eda in njegovega prijatelja Zdravka o samomoru, ki ga zaključita s frazo: “Smrt me fascinira bolj kot življenje”. In kljub obupu, ki ga njun pogovor razkrije, je treba priznati, da je na smrt smešen.

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu.