Režija: Janez Lapajne

Igrajo: Nataša Barbara Gračner, Brane Završan, Tjaša Železnik, Grega Zorc, Nina Rakovec, Boris Cavazza

Za slovenski film pregovorno velja, da se preveč posveča socialnim in osebnim dramam, premalo pa zanimivim zgodbam. Osebna prtljaga dejansko uspe združiti oboje in zraven ponudi še osupljivo kinematografijo, odlično igro in družbeno kritiko. Žal film v zadnji tretjini izgubi precej tempa, kar nekoliko pokvari odličen vtis.

Zgodba se osredotoča na dokaj premožno in na videz srečno družino v kateri se začne idila krhati, ko sinovo dekle prične zapeljevati njegovega očeta. Njuna romanca privede do uničujoče katastrofe, ki se nikakor ne neha stopnjevati. Liki so dodelani in uspejo biti hkrati stereotipni in življenjski, k čemur pripomore tudi odlična igra. Najbolj izstopa Nataša Barbara Gračner v vlogi posesivne matere in uspešne podjetnice Mojce, ki proti koncu filma postaja vse bolj in bolj grozljiva. Kadri so pogosto postavljeni kot slike, bodisi portreti, bodisi krajine, ki nekaj kratkih trenutkov stojijo in se nato zaženejo v gibanje, kar (vsaj v prvi polovici filma) odlično določa tempo dogajanja in dodaja pavze, ko so potrebne. Glasba v filmu, povečini zborovska, je skrajno profesionalno izvedena ter mojstrsko vključena v dogajanje.

Pri osebni prtljagi je vsekakor treba omeniti še t.i. “buteljčno” distribucijo filma, ki ga je mogoče videti zgolj v ljubljanski Kinoteki ob četrtkih zvečer. Posebne projekcije z gosti so načrtovane za druge kraje po Sloveniji v naslednjem letu.

Za zaključek se je treba obregniti ob t.i. “buteljčno distribucijo” filma, ki ga je zaenkrat mogoče videti zgolj v ljubljanski Kinoteki in še to le enkrat na teden (ob četrtkih). Majhna dvorana z majhnim platnom temu filmu ne naredi usluge, gledalcem, ki bi si film želeli ogledati tudi ob kakšnem drugem terminu ali na drugi lokaciji pa še manj.

Preberite tudi: Intervju z Janezom Lapajnetom.

Prvič objavljeno v Vikend magazinu decembra 2009.