Režija: David Yates

Igrajo: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint, Ralph Fiennes, Helena Bonham Carter, Gary Oldman, Alan Rickman, Ralph Fiennes

Tako smo prišli na konec poti. Osmi film, finale, spopad med dobrim in zlom. Harry Potter proti Mrlakensteinu. Konec je predvidljiv (ne nazadnje je Harry Potter v osnovi pravljica), pot do razrešitve pa polna nepričakovanih preobratov in zapletov, vključno z eno najbolj spektakularnih akcijskih scen tega leta (narejeno občutno bolje kakor v Transformerjih).

Po ne ravno dinamičnem prvem delu “Svetinj smrti”, v katerem so bili uspešno predstavljeni dvomi in težave, ki so jih morali glavni junaki premagati, da so postali kos izzivu, s katerim se potem spopadejo, drugi del že takoj na začetku junake izstreli v zabaven, a smrtonosen rop banke in ježo zmaja. A to je šele uvod v spopad na Bradavičarki, ki v več stopnjah traja večino preostanka filma. Vendar film ni zgolj brezglava akcija, ampak tudi poveže in zaokroži zgodbe in poti stranskih junakov, tako da je povsem jasno, da napisi pomenijo pravi in zadovoljiv konec poti. Kar pri osmih filmih nikakor ni preprosto (in je veliko bolje kakor zaključek Skrivnostnega otoka ali Bojne ladje Galaktika) in gledalci se lahko le zahvalimo pisateljici in filmskim ekipam, ki so nas popeljale skozi to čarovniško sago.

Prvič objavljeno v Vikendu julija 2011.

Napovednik:

Režija: David Yates

Igrajo: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint, Ralph Fiennes, Helena Bonham Carter, Alan Rickman, Tom Felton

Napovednik obljublja, da se pričenja končni spopad, a ne se pustiti zavesti, v prvem delu Svetinj smrti vidimo šele priprave nanj. Na  sceno v kateri se Harry in Mrlakenstein uzreta iz oči v oči bo treba počakati do poletja 2011. Namesto tega dobimo par kratkih akcijskih scen, s spopadom  takoj na začetku, med tem, po tem in predvsem namesto tega pa lahko kakšni dve uri (film traja skoraj dve uri in pol!) opazujemo Harryja, Hermiono in nekaj časa še Rona kako otožni in nemočni tavajo po gozdovih ter skušajo ugotoviti kako naprej. Dejansko v Svetinjah smrti glavni junaki več časa preživijo v šotoru kot v Gremo mi po svoje.

Počasen tempo in temačno okolje v filmu prikažejo težavno obdobje skozi katero mora Harry, da se bo lahko soočil z največjim izzivom, ki ga čaka v zadnjem delu zgodbe. A dogajanje je vseeno prepočasno in film predolg. Največjih oboževalcev Harryja Potterja, ki so odraščali ob knjigah (in deloma tudi filmih), ne bo motil ta podrobni prikazu odraščanja in iskanja sebe, saj so ti liki njihovi dobri prijatelji in jim bodo z veseljem stali ob strani. Vsi ostali, še posebej tisti, ki od filma pričakujejo pustolovščino in akcijo, pa se bodo najverjetneje kar pogosto zalotili med zehanjem.

Film Harry Potter in Svetinje smrti si lahko ogledate v Koloseju, Planetu Tuš in Party Maxu.

Prvič objavljeno v Vikend magazinu novembra 2010.

Režija: David Yates

Igrajo: Daniel Radcliffe, Michael Gambon, Emma Watson, Rupert Grint, Alan Rickman, Helena Bonham Carter.

Težko pričakovani šesti film o Harryju Potterju pripelje glavne junake v puberteto in do novega spopada z Mojstrom, oziroma njegovimi podaniki.

Vizualno film naredi še korak naprej v primerjavi s prejšnjim delom, čeprav se pri nekaterih mladih igralcih pričnejo pojavljati težave s podpovprečno igro, ki je bila pri otrocih bolj sprejemljiva kot je sedaj, ko se približujejo polnoletnosti. Sploh ob odličnih igri glavne trojice (Radcliffe, Watson, Grint) in izvrstni predstavi nekaterih zvezdnikov, predvsem Helene Bonham Carter in Jima Broadbenta. Druga težava filma je ista kot pri vseh dosedanjih filmih o Harryju Potterju (kakor tudi pri večini filmov, ki temeljijo na obsežnih knjigah) in sicer da zgodba ni dovolj konsistentna, vsaj za tiste gledalce, ki niso prebrali knjige. Tisti, ki niso videli vsaj nekaterih prejšnjih filmov, pa bi težko sploh sledili zgodbi. Vendar Harry Potter pač ni James Bond, temveč zaključena zgodba, ki se pospešeno bliža koncu. No, glede na dejstvo, da je sedma knjiga razdeljena v dva filma (kar je vseeno dobra odločitev, saj bi sicer film trajal krepko preko tri ure), bo treba na zaključek počakati še dve leti. Ali pa prebrati knjigo.

Prvič objavljeno v Vikend magazinu.