Med tem pa se lahko Sam Raimi, režiser vseh treh Spider-manov (in lanskega V žrelu pekla), posveti filmskemu projektu, ki ga zares hočemo videti: filmu posnetem po igri WarCraft. Raimi je idealen za to, saj zna najti ravno pravo mero komedije, akcije in groze, da lahko naredi dober film o svetu WarCrafta. Potreboval bo le nekoliko višji proračun kot ga je imel za Xeno. In vsaj približno tako dodelan scenarij kot pri V žrelu pekla.

Sicer pa za slovenski kino prostor še naprej velja, da je komedija kralj, od letos pa imamo tudi kraljico v sinhroniziranih risankah. Ledena doba 3: Zora dinozavrov je namreč najbolj gledan film leta in tudi drugi najbolj gledan film v slovenskih kinematografih nasploh.

Pa si oglejmo kateri filmi so nam bili najbolj všeč. No, meni. Po žanrih. Upoštevani so samo tisti filmi, ki so prišli v slovenske kinematografe tekom tega leta.

Komedija
Prekrokana noč
Nepričakovano uspešna komedija o fantovščini, ki se je nihče ne spomni in pogrešanem ženinu, je nedvomno komedija leta, saj humor za odrasle naredi dejansko smešen in ne zgolj butast.

Snubitev
Klišejska zgodba o sodelavcih, ki se pretvarjata, da sta zaročena, nakar se zaljubita, bi lahko bila zgolj kliše, če je ne bi poživila odlična Sandra Bullock in Ryan Reynolds.

Grda resnica
In še en dobro izveden kliše, ta o nasprotjih, ki se privlačijo. Tudi v tem filmu gre vsa hvala glavnima igralcema, Gerardu Butlerju in Katherine Heigl.

Drama

Valček z Baširjem
Izraelska rotoskopirana drama o poboju civilistov v Libanonu je brez dvoma eden najboljših filmov lanskega leta in najbolj presenetljivo je, da ni dobil oskarja.

Milk
Portret prvega gejevskega politika v San Franciscu v šestdesetih je ganljiv, čustven in predvsem pristen film, ki je odnesel oskarja za scenarij in glavno moško vlogo.

Sneg
Bosanska drama o ženskah v zapuščeni vasi, odrezani od sveta in premagovanju težav v svetu brez moških je čista poezija, a hkrati tudi preprosto odlična zgodba.

Grozljivka

V žrelu pekla
Po treh Spider-manih se je režiser Sam Raimi vrnil k žanru, kjer je začel svojo pot in nam predstavil klasično izdelan, prepričljiv in zares strašljiv izdelek, ki se ga ne bi sramoval niti Alfred Hitchcock.

Znanstvena fantastika

Zvezdne steze
To je bilo zares leto znanstvene fantastike, a nov zagon Zvezdnih steza z zanimivo, napeto zgodbo, odlično akcijo in komedijo, je film, ki najbolj izstopa.

Akcija
Neslavne barabe
V letu, ko je ZF ugrabila vse akcijske spektakle (Avatar, Transformerji, G.I. Joe, Varuhi …) je Tarantinov vojaški film poskrbel za največjo adrenalinsko vožnjo leta. In neverjetno igro Christopha Waltza v vlogi polkovnika Lande.

Vrnitev leta: Mickey Rourke in Sandra Bullock
Mickey Rourke je dokazal, da ni zgolj za obskurne stranske vloge pijancev, si prislužil nominacijo za oskarja in celo vrsto odmevnih vlog v prihodnjih letih, začenši z Iron Manom 2.

Sandre Bullock nekaj let ni bilo v filmih, a njena vloga v Snubitvi je ni zgolj postavila nazaj med največje zvezde, temveč tudi na novo definirala žanr. Kmalu jo bomo videli tudi v drami The Blind Side.

Nova obraza: Sam Worthington in Zoe Saldana

33-letni Avstralec Sam Worthington nas je kar nenadoma navdušil z glavnima vlogama v Terminatorju 4 in Avatarju. Prihodnje leto ga lahko pričakujemo v treh filmih, med drugim Spopadu Titanov.

31-leta Zoe Saldana je v prvi polovici leta vdahnila življenje v poročnico Uhuro v Zvezdnih stezah in naredila iz nje dejanski lik, ne zgolj osebo, ki ponavlja kar reče računalnik, v Avatarju pa je dokazala, da zna igrati tudi, če je visoka tri metre, modre barve in z repom.

(Daleč) Najslabši film leta
Garfield in festival zabave
Obstaja razlog, da nekateri filmi izidejo neposredno na DVD-ju. To skrpucalo si je dejansko ogledalo preko 25 tisoč Slovencev, brez dvoma prepričanih, da gre za pravi film in ne korejsko-francosko kopijo.

Neuspeh leta: Roboti

Terminator: Odrešitev (25.900 gledalcev)
Nov zagon Terminatorja je bil sicer pestra akcijska vožnja, a to je tudi vse. Odlični zasedbi in posebnim učinkom navkljub film ni prišel blizu kultnima prvima dvema deloma.

Transformerji 2: Maščevanje padlih (18.700 gledalcev)
Dejstvo, da je film igral zgolj v Planetu Tuš, je pomenilo nekaj upada prometa, a tako slab obisk globalno najuspešnejšega filma leta je vseeno presenečenje. Kakor tudi dejstvo, da Slovenci očitno nismo povsem zadovoljni s filmi o igračkah.

Pomanjkanje leta: ženske

Leto 2009 si bomo med drugim lahko zapomnili tudi po odločnem pomanjkanju pozitivnih ženskih likov v filmih. Za vsako Coraline in Coco Chanel je bilo vsaj deset filmov, ki bodisi niso imeli omembe vrednih ženskih likov (Wolverine, 2012), bodisi bi bilo bolje, če jih ne bi imeli (Ledena smrt, Fame, Moja grška avantura).

3D
2009 je bilo tudi leto preboja 3D filma. In njegovega razvoja. V risankah je bila ta tehnika uporabljana predvsem pri sekvencah, ki vključujejo bežanje in letenje (Ledena doba 3, Pošasti proti nezemljanom, Božična pesem), pri V višave, deloma pa tudi pri Ledeni dobi 3, pa je filmski sceni prinesla dodatno globino. Nič manj uspešen ni bil 3D pri grozljivkah, kjer je Moje krvavo valentinovo pokazalo kako šokirati publiko, ko predmeti skačejo vanjo, medtem ko je Brez povratka 4 dokaz, da zgolj 3D ni dovolj – film potrebuje tudi zgodbo. Predvsem pa je 3D dosegel vrhunec z Avatarjem, saj je izdatno doprinesel k celotnemu doživetju filma in planeta na katerega nas film postavi.

Kljub vsem plusom pa ima 3D še zmeraj minus zaradi pretežkih in neoblazinjenih očal, ki pustijo odtis na nosu in za katera je v nekaterih Kolosejevih kinocentrih potrebno stati v dodatni vrsti ter plačati 1 evro za “pripravo 3D očal”.

Nadaljevanja
Tudi v tem letu nadaljevanj ni manjkalo, a pod drobnogled smo se odločili vzeti najbolj nepotrebna:

Bilo je že slabše

Hitri in drzni 4
Četrti del je ponovno združil celotno ekipo iz prvega in brez težav povozil nizko kakovost prejšnjih dveh, a kljub temu ni primerljiv z oktanom in adrenalinom prvega.

Žaga IV
V lanskem letnem pregledu smo prosili avtorje naj se ustavijo z Žagami, a letošnji del je bil presenetljivo dober. Le gledalci so se serije očitno (že) naveličali.

A je lahko še slabše?

Transporter 3
Jason Statham je dober akcijski igralec, a njegova soigralka v tem filmu si zasluži ducat razziejev.

Taxi 4
Ko se akcijski junaki ubadajo samo še s tem kako skrbeti za svoje navihane otroke.

Brez povratka 4
Še 3D ni mogel rešiti te polomije.

Noč čarovnic 2
Quo vadis Rob Zombie?

Slovenski film
Najbolj gledan slovenski film leta je bil Slovenka, ki je ponovno dokazal, da gledalci in kritiki praviloma nimajo istega okusa. Medtem, ko je film pogorel na Festivalu slovenskega filma in v večinah recenzij, si ga je ogledalo več ljudi kot večino ostalih slovenskih filmov skupaj. Drugi in tretji najbolj priljubljen slovenski film sta bila Toše: The Hardest Thing in Gola resnica, ki sta nastala v gverilski produkciji. Toliko o stiku Filmskega sklada z realnostjo.

Sinhronizirani filmi
V Sloveniji so bili sinhronizirani filmi včasih izjemno redki, saj gre za dokaj drag postopek, poleg tega pa je bilo veliko upora proti samem konceptu. A po tem letu sinhronizacija najbrž ne bo imela več nasprotnikov, saj so bile sinhronizirane risanke neprimerljivo uspešnejše od tistih s podnapisi. Kljub temu sinhronizacije igranih filmov (z izjemo nekaterih otroških) najbrž ni pričakovati.

Zgrešeno v slovenskih kinematografih:
Kljub dobri meri slabih filmov pa naši kinematografi vsako leto zgrešijo cel kup odličnih filmov. Tukaj je spisek tistih, ki smo jih najbolj pogrešali. Priporočamo, da jih poiščete na DVD-ju, ko bodo na voljo:

Away We Go, In the Loop, Paper Heart, The Informant!, (500) Days of Summer, Jennifer’s Body, Where the Wild Things Are, Easy Virtue, Moon, The Road.

Lestvice najbolj gledanih filmov so na voljo povsod, na Filmosferi pa smo se potrudili poiskati najbolj gledane slovenske filme v slovenskih kinematografih, skupaj s številom gledalcev.

Slovenski filmi (po številu gledalcev)
17.899 – Slovenka
11.424 – Toše: The Hardest Thing
4.462 – Gola resnica
3.494 – 9:06
1.160 – Za vedno
1.124 – Lajf
1.034 – Osebna prtljaga
793 – Prehod

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu decembra 2009 v precej drugačni obliki.

Režija: Sam Raimi

Igrajo: Alison Lohman, Justin Long, Lorna Raver, Dileep Rao, David Paymer.

Grozljivke so prepogosto slabo posneti filmi z nedodelanimi liki in šibko zgodbo, ki bodisi izrabljajo poceni kinematografske trike za (lažno) dvigovanje napetosti, bodisi podpovprečne posebne učinke za stopnjevanje ogabnosti. Le redki filmi iz žanra uspejo preseči te sicer nizke standarde, morda eden na leto, a V žrelu pekla je tako dodelan film, da se ga ne bi sramoval niti Alfred Hitchcock, ki je prvi postavil grozljivke med filme visokega formata.

Zgodba je hkrati klasična in sodobna – bančna uslužbenka Christine, sicer dobro dekle, ki pa si želi napredovanja, noče podaljšati izplačila hipoteke stari ciganki, zato se ji ta maščuje in nanjo položi prekletstvo. V treh dneh bo zloben demon Christine odvlekel v pekel. Pred tem pa jo bo še dodobra prestrašil in povzročil popolno zmedo v njenem življenju.

Režiser Sam Raimi je najbolj znan po treh Spider-manih, vendar pa je kariero začel s serijo grozljivk The Evil Dead, s katero je pokazal talent za združevanje groze in komedije. Slednje ne manjka tudi v V žrelu pekla, pri čemer mu pogosto dejansko uspe najti komične elemente v kombinaciji s popolnim pretiravanjem z ogabnimi scenami, ki so le korak od tega, da bi uničile film. Običajna reakcija mnogih gledalcev je pristno kričanje pomešano s smehom, kar je dodaten “posebni učinek” filma, ki še pripomore k uživanju ob ogledu.

Še napovednik:

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu