O Filmosferi
Filmosfera je blog o filmu, televizijskem programu, domačih in tistih tapravih kinih, zabavni elektroniki, včasih pa tudi o glasbi in knjigah.
Kategorije
Arhiv
- februar 2012
- januar 2012
- december 2011
- november 2011
- oktober 2011
- september 2011
- avgust 2011
- julij 2011
- junij 2011
- maj 2011
- april 2011
- marec 2011
- februar 2011
- januar 2011
- december 2010
- november 2010
- oktober 2010
- september 2010
- avgust 2010
- marec 2010
- februar 2010
- januar 2010
- december 2009
- november 2009
- september 2009
- avgust 2009
- julij 2009
- junij 2009
- maj 2009
- april 2009
- marec 2009
- februar 2009
- januar 2009
- december 2008
- november 2008
- avgust 2008
| avg 29 |
Transformerji: Maščevanje padlih (Transformers: Revange of the Fallen), 2009
Režija: Michael Bay Igrajo: Shia LaBeouf, Megan Fox, Josh Duhamel, Tyrese Gibson, Peter Cullen, John Turturro Transformerji so ogromni roboti, ki se spremenijo v vozila. Dobri Transformerji se praviloma spremenijo v vozila ameriškega proizvajalca GM, zlobni pa v evropske avtomobile, forde, ali druge vrste vozil. Celoten film je reklama za igrače, na katero je prilepljena akcijska zgodba v kateri roboti na Zemlji bijejo svoj starodavni boj, od katerega je odvisna tudi prihodnost človeštva. V to epsko bitko je vpletena še zgodba o mladem fantu, ki se ravno odpravlja na univerzo, kar služi lažji identifikaciji z dogajanjem. Kot vsi filmi režiserja Michaela Baya je tudi ta epskih razsežnosti z veliko akcije in eksplozijami, posnet v slogu videospota. A kljub precej bolj dodelani zgodbi kot v prvem delu, je tudi to pot pogosto težko slediti dogajanju, saj so si roboti preveč podobni, da bi jih v obsežnih akcijskih scenah lahko razločil. Posledično gledalec opazuje zares neverjeten spopad, a lahko večinoma le ugiba kdo zmaguje. Zgodba tudi to pot vključuje precej komičnih elementov, med katerimi so nekateri zelo posrečeni (John Turturro), večinoma pa so banalni (robotsko prdenje). Gledalcem, ki lahko sprejmejo premiso z ogromnimi vesoljskimi roboti, se tudi preostanek te zelo neumne in klišejske zgodbe ne bo zdel moteč, vendar pa je dobro vedeti v kaj se spuščate preden pustite v kinodvorani poltretjo uro (150 minut) svojega življenja. Prvič objavljeno v Vikend magazinu. Komentirajte zapis |

