O Filmosferi
Filmosfera je blog o filmu, televizijskem programu, domačih in tistih tapravih kinih, zabavni elektroniki, včasih pa tudi o glasbi in knjigah.
Kategorije
Arhiv
- februar 2012
- januar 2012
- december 2011
- november 2011
- oktober 2011
- september 2011
- avgust 2011
- julij 2011
- junij 2011
- maj 2011
- april 2011
- marec 2011
- februar 2011
- januar 2011
- december 2010
- november 2010
- oktober 2010
- september 2010
- avgust 2010
- marec 2010
- februar 2010
- januar 2010
- december 2009
- november 2009
- september 2009
- avgust 2009
- julij 2009
- junij 2009
- maj 2009
- april 2009
- marec 2009
- februar 2009
- januar 2009
- december 2008
- november 2008
- avgust 2008
| avg 05 |
V žrelu pekla (Drag Me to Hell), 2009
Režija: Sam Raimi Igrajo: Alison Lohman, Justin Long, Lorna Raver, Dileep Rao, David Paymer. Grozljivke so prepogosto slabo posneti filmi z nedodelanimi liki in šibko zgodbo, ki bodisi izrabljajo poceni kinematografske trike za (lažno) dvigovanje napetosti, bodisi podpovprečne posebne učinke za stopnjevanje ogabnosti. Le redki filmi iz žanra uspejo preseči te sicer nizke standarde, morda eden na leto, a V žrelu pekla je tako dodelan film, da se ga ne bi sramoval niti Alfred Hitchcock, ki je prvi postavil grozljivke med filme visokega formata. Zgodba je hkrati klasična in sodobna – bančna uslužbenka Christine, sicer dobro dekle, ki pa si želi napredovanja, noče podaljšati izplačila hipoteke stari ciganki, zato se ji ta maščuje in nanjo položi prekletstvo. V treh dneh bo zloben demon Christine odvlekel v pekel. Pred tem pa jo bo še dodobra prestrašil in povzročil popolno zmedo v njenem življenju. Režiser Sam Raimi je najbolj znan po treh Spider-manih, vendar pa je kariero začel s serijo grozljivk The Evil Dead, s katero je pokazal talent za združevanje groze in komedije. Slednje ne manjka tudi v V žrelu pekla, pri čemer mu pogosto dejansko uspe najti komične elemente v kombinaciji s popolnim pretiravanjem z ogabnimi scenami, ki so le korak od tega, da bi uničile film. Običajna reakcija mnogih gledalcev je pristno kričanje pomešano s smehom, kar je dodaten “posebni učinek” filma, ki še pripomore k uživanju ob ogledu. Še napovednik: Prvič objavljeno v Vikend Magazinu Komentirajte zapis |

