Režija: Clint Eastwood

Scenarij: J. Michael Straczynski

Igrajo: Angelina Jolie, John Malkovich, Jeffrey Donovan, Michael Kelly, Colm Feore.

Piše se leto 1928 in mati samohranilka Christine Collins se vrne iz službe in ugotovi, da njenega devetletnega sina Walterja ni nikjer. Po več mesecih klicanja policije in drugih služb glede novic o svojem sinu in kampanji radijskega pridigarja Briegleba o korupciji policije, ki ignorira tovrstne dogodke, jo policija pokliče in sporoči, da so sina našli. Na železniški postaji jo pričaka cela vrsta novinarjev in vodstvo policije, da ji predajo otroka in se pohvalijo, a ko Christine ugotovi, da to ni njen sin, je nihče ne posluša. Še več, ko policijo opozori, da je ta otrok manjši in obrezan, ji pošljejo zdravnika, ki ji razloži kako je to “mogoče”, nakar jo celo zaprejo v psihiatrično (takrat imenovano “psihopatsko”) bolnišnico.Medtem pa policisti odkrijejo morilca, ki je že več mesecev ugrabljal otroke in jih pobijal, med njimi tudi Walterja Collinsa.

Film je posnet po resničnih, krutih dogodkih in tudi večina dialoga izvira iz dejanskih uradnih zapiskov o tem primeru. Režiser Eastwood je uspel pričarati obdobje z neverjetno strogo izbiro barv in kadrov, ki gledalca zares potopijo v duh časa. Še bolj učinkovito je le-ta prikazan z odnosom do žensk, ki je za današnje razmere zares grozljiv. Lik Christine Collins kot neodvisne ženske, ki se noče ustaviti, ko ji moški to ukažejo, niti, ko jo zaprejo na psihiatrijo, je v tem svetu  izstopajoč in napreden. Žal Angelina Jolie na trenutke nekako izgubi prepričljivost, vendar vseeno uspe Christine prikazati kot si zasluži.

Ocena: 4 od 5

Prvič objavljeno v Vikend Magazinu januarja 2009